Tiskane izdaje
Razveljavitve odločitev in sodb so del pravne države, tudi ustavni sodniki niso odstopili, ko je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) v zadevi Prijatelj dalo prav Mladini, in ne ustavnemu sodišču. »Klemenčič je ravnal po najboljši vesti in z vso skrbnostjo in ima še danes integriteto, kot jo je imel tudi v času, ko sem ga predlagal za člana vlade,« je dejal Cerar.
KPK je del zaključnega poročila, ki se nanaša na Janeza Janšo, že umaknila s spletne strani. Vsebino sodbe še proučuje in se še ni odločila, ali bo ponovila ali na novo začela nadzor nad premoženjskim stanjem Janše. Odločitev bo znana do konca tedna, je napovedal predsednik KPK Boris Štefanec.
Sodišča šestkrat o pritožbi
Vrhovno sodišče je v pritožbi Janeza Janše zoper odločbo upravnega sodišča glede zaključnega poročila KPK presojalo zgolj, ali so bile Janši v postopku nadzora nad premoženjskim stanjem kršene temeljne procesne pravice, kakor jih določata zakon o integriteti in preprečevanju korupcije ter zakon o upravnem postopku. Upravno sodišče je o Janševi pritožbi odločalo dvakrat. Obakrat je ugotovilo, da je KPK postopek vodila v skladu s 45. členom zakona, ki ureja nesorazmerno povečanje premoženja.
Če komisija ugotovi, da se je premoženje nesorazmerno povečalo, pozove zavezanca, da razliko pojasni. Če pojasnilo ni zadovoljivo, komisija obvesti organ, pri katerem zavezanec opravlja funkcijo, oziroma organ, pristojen za izvolitev ali imenovanje zavezanca, pri sumu storitve drugih kršitev pa tudi druge pristojne organe. To je KPK v tem primeru tudi storila. Janša je imel v postopku možnost pojasniti in odgovoriti na navedbe KPK, zato upravno sodišče zavrača Janšev ugovor, da so mu bile kršene procesne pravice, ki jih zagotavlja 22. člen ustave.
Po presoji upravnega sodišča tudi z javno objavo poročila ni bilo poseženo v to ustavno pravico, saj zakon KPK omogoča, da z objavo svojih načelnih mnenj, stališč in odločitev seznanja javnost.
Napačna pravna podlaga
Vrhovno sodišče tokrat ni vrnilo zadeve v ponovno presojo upravnemu sodišču, pač pa je spremenilo njegovo odločitev. Ugotavlja, da KPK ni izbrala prave pravne podlage za izdajo zaključnega poročila o nadzoru nad premoženjskim stanjem predsednikov parlamentarnih strank. Vrhovno sodišče še meni, da je »materialnopravno zmotno stališče sodišča prve stopnje, da je bil nadzor izveden v skladu s 45. členom zakona«. Ta določba komisiji dovoljuje, da o ugotovitvah obvesti pristojne organe, ne dovoljuje pa ji izdaje in objave poročila. Ker je ob tem še »okvalificirala posamezna dejanja, je presegla zakonska pooblastila ter prevzela zakonska pooblastila … in pristojnosti drugih organov.«
»Glede na vsebino nadzora (in predvsem zaključke, ki jih je naredila KPK) bi ta lahko temeljil le na določbah 13. člena zakona,« ki določa pristojnosti komisije ob sumu korupcije ali drugih kršitev, je prepričano vrhovno sodišče. Čeprav člen ne omenja izrecno nadzora nad premoženjskim stanjem, bi morala komisija voditi postopek v skladu s temi določbami, »saj iz zaključnega poročila izhajajo zaključki o obstoju oziroma ugotovitvah večkratnih kršitev zakonskih obveznosti, obremenjenosti z izrazitimi korupcijskimi tveganji in sumi zlorabe položaja«. KPK bi morala osnutek pred objavo poslati Janši, da bi se lahko izrekel o navedbah. Ker tega ni storila, so bile Janši kršene procesne pravice iz 22. člena ustave. »Ker je enako varstvo pravic pravica procesnega značaja, je vrhovno sodišče zgolj ugotovilo kršitev te pravice, ni pa posebej ugotavljalo, ali je ta kršitev vplivala tudi na pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja.«
