Odločitev pravosodnega ministra je bila pričakovana, saj je že pred časom napovedal, da bo poslancem v odločanje posredoval ime tistega kandidata, ki bo dobil podporo tako svojih kolegov vrhovnih sodnikov kot sodnega sveta, ki ga poleg šestih sodnikov sestavlja tudi pet zunanjih pravnikov.
Oba kandidata, vrhovni sodnik in vodja evidenčnega oddelka Vladimir Horvat ter vrhovni sodnik civilnega oddelka Rudi Štravs, sta dobila podporo občne seje vrhovnega sodišča, pri čemer so kolegi dali prednost Štravsu. Sodni svet pa podpore ni dal niti Štravsu niti Horvatu. Iz skopega sporočila je bilo v petek razbrati, da članov sodnega sveta s svojim programom ni prepričal nobeden od kandidatov, prav tako niso bili zadovoljni z odgovori na dodatna vprašanja, ki so jima jih postavili.
Za verodostojno osebo
Klemenčič je pojasnil, da bo kandidata za predsednika vrhovnega sodišča predlagal, ko bodo za to izpolnjeni pogoji. Zdaj še niso, saj je pred štirimi dnevi dobil obvestilo sodnega sveta, da nobeden od kandidatov ni dobil zahtevane večine. »Čez vikend sem se odločil in strokovnim službam naročil, naj pripravijo odločbo, s katero se postopek ustavi. O tem sem obvestil sodni svet, ki mora zdaj začeti nov razpis,« je dejal pravosodni minister. Dejstva, da bo to že tretji razpis, na vrhovnem sodišču pa očitno ni kandidata, ki bi bil sprejemljiv za kolege in stroko, ni želel komentirati. Upa pa, da se bosta v tretjem poskusu tako občna seja vrhovnega sodišča kot sodni svet poenotila in našla ustreznega kandidata. »Sodstvo je pred pomembnimi izzivi. Pomembno je, da dobimo verodostojno osebo, ki bo imela kar najširšo podporo tako v sodstvu kot kasneje v državnem zboru,« je prepričan Klemenčič.
Ker sedanjemu predsedniku Branku Masleši, ki se ni odločil za vnovično kandidaturo, šestletni mandat poteče novembra, lahko z gotovostjo sklepamo, da bo vrhovno sodišče (za šest mesecev) dobilo začasno predsednico ali predsednika, saj do takrat postopki tretjega razpisa še ne bodo končani. Kdo bo začasno vodil najvišje sodišče v državi, je odločitev, ki je v rokah občne seje vrhovnega sodišča, praviloma je to sodnica ali sodnik z najdaljšim stažem na vrhovnem sodišču.
To sicer ne bo prvi takšen primer. Zadnji se je zgodil pred šestimi leti, ko sta se, ko je mandat potekel takratnemu predsedniku Francu Testenu, za ta položaj neuspešno potegovala vrhovna sodnika Miodrag Đorđević in Marko Šorli. Prvi ni dobil podpore svojih kolegov in tudi ne sodnega sveta, zato je od kandidature odstopil. Šorli, ki bo novembra nastopil funkcijo ustavnega sodnika, takrat prav tako ni dobil zadosti glasov svojih kolegov, je pa dobil podporo sodnega sveta. Vendar to ni prepričalo poslancev, da bi ga izvolili na predsedniški položaj.
Notranje razklano