Klemenčič zavrača očitke za interpelacijo

Pravi, da je očitek o zavajajočem ali celo nezakonitem ravnanju v vlogi predsednika KPK in ministra v zadevi Irangate neresničen.

Be. B., STA
pet, 27.10.2017, 13:44; spremenjen: 14:09
Stanje v slovenskem pravosodnem sistemu po oceni pravosodnega ministra sicer res ni optimalno. Vendar pa je »nedostojno za prikrivanje in opravičevanje lastnih političnih, pravnih in osebnih zdrsov ter napak v nedogled grmeti s 'krivosodjem'«. »Trendi so pozitivni in v tem mandatu smo storili veliko sistemskih sprememb v pravo smer, ki bodo v polnosti dali rezultate tudi v prihodnjih letih,« je prepričan Klemenčič.

Ljubljana − Vlada se je včeraj seznanila z odgovorom ministra za pravosodje Gorana Klemenčiča na interpelacijo, ki jo je septembra proti njemu vložila opozicijska SDS. Klemenčič v odgovoru vse očitke SDS zavrača kot neutemeljene. Odgovor so danes vložili v parlamentarno proceduro.

V odgovoru na interpelacijo je Klemenčič poudaril, da je očitek o njegovem domnevno zavajajočem, nepravilnem ali celo nezakonitem ravnanju v vlogi predsednika KPK in pozneje ministra za pravosodje v zadevi Irangate v celoti neresničen.

V SDS pravosodnemu ministru očitajo zavajanje javnosti glede ravnanja KPK v primeru suma pranja denarja prek NLB ter da je s svojimi dejanji povzročil izgubo zaupanja v funkcijo ministra in pravosodje.

Osebni motivi in bančne luknje

Klemenčič verjame, da gre pri vložitvi interpelacije proti njemu za mešanico osebnih motivov in odnosa podpisnikov interpelacije do njega kot nekdanjega predsednika KPK. »Na drugi strani pa dejstva, da se v omarah bančne luknje, tudi Nove kreditne banke Maribor (NKBM), in nezadostne preiskave oziroma njene ustavitve leta 2012 v zadevi Irangate skrivajo tudi okostnjaki z oznako 'made by SDS', povzročila selektivno interpretacijo enih ter prikrivanje drugih dejstev.«

KPK je po Klemenčičevih zagotovilih v tej zadevi glede na pravne in dejanske okoliščine ravnala ustrezno, profesionalno in storila vse, kar je bilo v njeni moči in pristojnosti. »To danes in z vsakim dnem bolj potrjujejo tudi dejstva in podatki,« je dodal.

V interpelaciji poslanci SDS Klemenčiču očitajo tudi opustitev primernih ravnanj, ko gre za imenovanja in kadrovske rešitve, v katerih sodeluje ministrstvo za pravosodje, ter negativen odnos do drugih deležnikov, ko gre za usklajevanje zakonov.

Klemenčič se na očitke brani tudi s konkretnimi številkami

Ministru očitajo tudi odgovornost za nepripravo ustrezne zakonodaje na področju pravosodja, ki »bi omogočala celostno reformo pravosodja, prilagojeno standardom EU«. Klemenčič je na ta očitek odgovoril s podatki, da je pravosodno ministrstvo v zadnjih treh letih pripravilo številne zakonodajne, organizacijske in finančne ukrepe za večjo učinkovitost, odgovornost in transparentnost delovanja slovenskega pravosodja v širšem smislu, hkrati pa tudi za večjo pravno varnost posameznika.

Kot je naštel, je bilo v njegovem mandatu sprejetih že 26 zakonov ter 41 podzakonskih aktov. Dodatnih pet zakonov pa je že pripravljenih in so v vladni proceduri. Izpostavil je sprejetje novele zakona o kazenskem postopku, dopolnjeni zakon o odvetništvu, noveli zakona o sodiščih in o sodniški službi ter nove zakone o sodnem svetu, državnem odvetništvu in o probaciji.

V odgovoru na interpelacijo je izpostavil skrajševanje časa reševanja pravdnih zadev na slovenskih sodiščih: leta 2014 je bilo potrebnih 400 dni, letos pa le še 155; stopnja reševanja civilnih zadev se je z 98 odstotkov v letu 2013 dvignila na 105 odstotkov v letošnjem letu; število nerešenih zadev se je zmanjšalo s 16 na sto prebivalcev v letu 2014 in na 9,3 nerešene zadeve na sto prebivalcev v letošnjem letu.

Spomnil je tudi na velik dosežek pri zmanjševanju sodnih zaostankov: konec leta 2015 je Slovenija imela kar 309 neizvršenih sodb Evropskega sodišča za človekove pravice, konec lanskega leta pa le še 49. »V dveh letih smo prišli s 95 odstotkov na manj kot 15 odstotkov neizvršenih sodb,« je poudaril.

Klemenčič je v odgovoru na interpelacijo izpostavil tudi veliko povečanje sredstev za zapore: z dobrih 100.000 evrov v letu 2014 na več kot tri milijone evrov v letošnjem letu.

 

Povezane novice

SDS vložila interpelacijo proti ministru Goranu Klemenčiču
27. september ob 13:22
Minister za pravosodje je po Grimsovih besedah zavajal javnost glede ravnanj KPK v primeru suma pranja denarja prek NLB.
Prijavi sovražni govor