Klemenčičeva polna čaša nezadovoljstva

Ministru za pravosodje Goranu Klemenčiču se je nabralo preveč zadev, da bi kot nekdanji šef KPK ostal tiho.

Objavljeno
11. februar 2016 20.48
Zoran Potič, Majda Vukelić
Zoran Potič, Majda Vukelić

Ljubljana – Minister za pravosodje Goran Klemenčič je včeraj dovolj jasno namignil, da z delom vlade na posameznih področjih ni zadovoljen. Sodu so dno izbile zadnje kadrovske zamenjave v nadzornem svetu NLB, »jezen in žalosten« je tudi zaradi domnevno spornih ravnanj nekaterih ministrov.

Minister za pravosodje in nekdanji predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Klemenčič je imel doslej že več pomislekov ob odločitvah vlade in koalicije, a je svoje kritične pripombe običajno izrekal v zaprtih vladnih krogih, o domnevnem nezadovoljstvu pa se je le šušljalo v dobro obveščenih krogih. Po naših informacijah se je zaradi zadnjih kadrovskih potez Slovenskega državnega holdinga (SDH) odločil svoje zadržke o nekaterih odločitvah vlade tudi jasno izraziti. A ni še tako daleč, da bi Klemenčič razmišljal o slovesu, pravijo dobro informirani vladni krogi.

V navzkrižju z lastnimi standardi in s Cerarjem

Klemenčičevo izjavo, da kot nekdanji predsednik KPK gleda na sporna ravnanja ministrov, ki so tudi pod drobnogledom protikorupcijske komisije in računskega sodišča, z »mešanico obžalovanja in jeze«, je treba razumeti kot opozorilo. V to smer je mogoče razumeti tudi Klemenčičev stavek, da bo v zvezi s tem »sprejemal nadaljnje odločitve«.

Očitno je minister za pravosodje na tej točki prišel v navzkrižje s svojimi standardi, ki jih je zagovarjal kot predsednik KPK, in odločitvijo predsednika vlade Mira Cerarja, da ne sprejme odstopa finančnega ministra Dušana Mramorja, ki se je znašel v središču afere zaradi razkritih dodatkov za stalno pripravljenost. Znano je, da je v preiskavi nadzornih organov tudi ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič zaradi sejnin na nacionalni agenciji za kakovost v visokem šolstvu.

Foto: Jože Suhadolnik/Delo

Minister Klemenčič je imel v vladi pogosto drugačno mnenje tudi ob podelitvi policijskih pooblastil vojski ali pa takrat, ko se je odločalo, ali naj Slovenija začne postavljati žičnato ograjo na južni meji. Prav tako je imel velike pomisleke ob kandidaturi kandidata za direktorja UKC Andreja Baričiča, ki ga je predlagala ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, vendar se na koncu na tej točki ni zapletlo, ker je Baričič prej odstopil. Kaplja čez rob v čaši nezadovoljstva ministra za pravosodje pa so, kot ugotavljajo v dobro obveščenih krogih, zadnje kadrovske poteze SDH v NLB. Izvedene zamenjave, ki so v največjo državno banko vrnile nekaj starih imen, so po Klemenčičevem mnenju problematične, še najbolj pa bi bilo lahko zanj nesprejemljivo, da kot mogočega novega člana uprave NLB omenjajo Davida Benedeka, ki ga je preiskovala KPK še takrat, ko jo je vodil prav Klemenčič.

Napovedani projekti na zaupnici

Minister Goran Klemenčič je v veliki negotovosti tudi zaradi projektov, ki jih je napovedal ob svojem nastopu mandata. Kot kritičen ocenjevalec razmer v pravosodju je nakazal, da nihče od njegovih gradnikov pred njim ne bo imel miru in da si bo v štiriletnem mandatu prizadeval ne samo govoriti, ampak tudi kaj spremeniti.

Po dobrem letu dni ministrovanja je bolj ali manj ostalo pri napovedih, na ministrstvu so s hitrimi zakonodajnimi posegi reševali tisto, kar se je pokazalo za sporno (stečajni zakon, zakon o izvrševanju kazenskih sankcij, kazenski zakonik). Je pa Klemenčič za naprej razgrnil načrte, za katere je videti, da bo en mandat skorajda premalo.

Več kot za en mandat

V celoti namerava reformirati državno pravobranilstvo, odvetništvo, notariat, odpraviti sodno preiskavo, uvesti enovitega prvostopenjskega sodnika, merjenje učinkovitosti dela za tožilce in pravobranilce, ki bodo po novem državni odvetniki, opraviti revizijo velikih infrastrukturnih projektov, sprejeti povsem nov zakon o sodnem svetu in uveljaviti ustavne spremembe v sodstvu.

Foto: Brane Piano/Delo

Letos naj bi se po naših informacijah osredotočil predvsem na tri projekte. Prvi cilj so ustavne spremembe, po katerih bi uvedli poskusni mandat za sodnike začetnike, državnemu zboru bi odvzeli pravico do imenovanja sodnikov in jo prenesli na drug organ. Drugi projekt je spremenjeni zakon o kazenskem postopku, s katerimi bi ukinili sodno preiskavo in jo v celoti prenesli na tožilstvo. Tretji je sprejetje zakona o reviziji velikih infrastrukturnih projektov (avtocestni križ, investicije v zdravstvo, Teš 6, bančna luknja). Prav na teh treh primerih naj bi pravosodni minister preverjal trdnost koalicije in politično podporo zanje. Gre za korenite reze, nanje pa naj bi vezal svojo »zaupnico«. Če soglasja v koaliciji o tem ne bo dobil, naj bi razmišljal tudi o svojem položaju v vladi.

Če bi se minister Goran Klemenčič res poslovil in se zahvalil za sodelovanje v vladi, bi bil v razmerah, ko vladajoča koalicija iz dneva v dan izgublja zaupanje državljanov, to velik udarec za vlado Mira Cerarja.