Klemenčičeva tvegana poteza

Odpravi dosmrtnega zapora bo še najmanj nasprotovala stroka.

Objavljeno
09. september 2016 21.48
Goran Klemenčič, minister za pravosodje v Ljubljani, 17. marca 2015
Majda Vukelić, Katarina Bulatović
Majda Vukelić, Katarina Bulatović
Ljubljana – Predlog za odpravo dosmrtnega zapora je v času varnostno nepredvidljivih razmer politično tvegana poteza. In prav politika zna ustaviti predlog ministra za pravosodje Gorana Klemenčiča. Tudi koalicija po naših informacijah o tem nima enotnega mnenja.

Gre za izpolnitev zaveze ministra za pravosodje Gorana Klemenčiča, ki je že ob nastopu mandata napovedal, da bo predlagal odpravo dosmrtnega zapora. Vzroka za to sta do danes enaka: njegova uvedba, za katero se je odločil takratni minister za pravosodje Lovro Šturm leta 2008, ni bila utemeljena z niti enim razlogom, hkrati slovenska sodišča nikoli do zdaj niso izrekla takšne kazni. Na ministrstvu so zato pripravili obsežen predlog spremenjenega kazenskega zakonika, ki se poleg drugih pomembnih vprašanj loteva tudi vprašanja najstrožje kazni, ki jo je mogoče pri nas izreči za najtežja kazniva dejanja (denimo kazniva dejanja proti človečnosti, terorizmu, umoru ...). Po prvih odzivih stroka do odprave najstrožje zaporne kazni nima zadržkov, v politiki pa bo najverjetneje šlo precej težje. Tudi v največji koalicijski stranki SMC si glede tega vprašanja po naših informacijah niso edini.

Tožilstvo načelno za

Tožilstvo je v nekaterih primerih do zdaj že predlagalo, da se storilcem izreče dosmrtni zapor, vendar sodišča takšnim predlogom niso sledila. Spomnimo na primera izpred petih let, ko je kitajski državljan na Ižanski cesti v Ljubljani brutalno umoril kitajska zakonca ali ko je pred sedmimi leti v Sežani mati umorila svoja otroka.

Odpravi kazni dosmrtnega zapora tožilstvo, kot nam je pojasnil vodja kazenskega oddelka vrhovnega državnega tožilstva Hinko Jenull, načelno in vnaprej ne nasprotujejo. »Opozarjamo pa, da široke in javne strokovne razprave o tem ni bilo. Glede na dejanja množičnih umorov, na nenehne grožnje in teroristične napade tudi na območju Evrope, pogrešamo opredelitev do sorazmernosti z vidika takih kaznivih dejanj. Pri tem ni mogoče zanemariti položaja, ko bi naša država zaradi razmeroma blažje predpisanih sankcij postala zaželen prostor takih kaznivih dejanj. Utegne se zgoditi, da bo na hitro predlagana odprava dosmrtnega zapora, brez predhodne proučitve vseh pomembnih vidikov, najbolj škodovala predlogu samemu, saj bi v primeru njegove zavrnitve za daljši čas zaprli možnost premišljene in uravnotežene spremembe,« opozarja vrhovni državni tožilec.

Celina brez smrtne kazni

Nekdanji ustavni sodnik dr. Ciril Ribičič pravi, da podpira Klemenčičev predlog, saj tudi pred osmimi leti ni bilo posebnih razlogov za uvedbo dosmrtnega zapora. »Zdaj bo ta razprava sicer potekala v drugačnih okoliščinah kot bi pred leti, vendar se strinjam s tistimi kazenskopravnimi znanstveniki, ki opozarjajo, da (pre)stroge zagrožene kazni nimajo odvračilnega učinka na potencialne storilce kaznivih dejanj. Dosmrtni zapor je tožilstvo do zdaj sicer že kdaj predlagalo, vendar ga sodišče nikoli ni izreklo. Evropa slovi po tem, da je celina brez smrtne kazni, enako pa bi moralo veljati tudi za nehumane načine kaznovanja, med katere spada tudi dosmrtni zapor. Je pa res, da za nekatere ni nikoli pravi trenutek za znižanje kazni oziroma ublažitev represije.«

Mariborski sodnik dr. Zlatan Dežman in profesor na mariborski pravni fakulteti podpira odpravo dosmrtnega zapora, saj je, kot pravi, v nasprotju s humanizacijo kazenskega prava in preveč spominja na smrtno kazen. Odpravo dosmrtnega zapora odvetnik dr. Blaž Kovačič Mlinar ocenjuje za popolnoma upravičeno, ker »je bila že leta 2008 ta kazen uvedena iz povsem populističnih razlogov«.

Med evropskimi državami poznajo po podatkih ministrstva za pravosodje dosmrtno kazen le v Nemčiji. Izrečejo jo lahko v primeru priprave agresivne vojne, veleizdaje, dosmrtne zlorabe otroka in nekaterih drugih hudih kaznivih dejanj, denimo uboja v posebno težkih primerih, ropa, požiga in povzročitve nuklearne eksplozije.