Tiskane izdaje
Ljubljana – Potem ko je državni zbor pred kratkih sprejel zakon, s katerim bo država uresničila razsodbe tožb sindikatov in posameznih javnih uslužbencev zaradi nezakonito neizplačanih plačnih nesorazmerij, del sindikatov, ki s takšno rešitvijo ni zadovoljen, nadaljuje vlaganje izvršb, s katerimi želijo iztoženo dobiti prej.
»Včeraj smo vložili več kot 20 izvršb,« nam je v petek potrdil Drago Ščernjavič, sekretar sindikata državnih organov, ki je prvi med sindikati uspešno iztožil državo, ker ta ni izplačala plačnih nesorazmerij, kot bi jih morala po kolektivni pogodbi. Doslej so po besedah Ščernjaviča to storili za 400 javnih uslužbencev in bodo v prihodnje nadaljevali. Sindikat razpolaga z informacijo, da tudi delovno sodišče – vsaj v petih primerih – še naprej poziva državno pravobranilstvo, ki je v teh sodnih postopkih neuspešno zastopalo vlado, da naj v 30 dneh posreduje izračune, koliko država v iztoženem obdobju, za vsak mesec, dolguje posameznih javnim uslužbencem, ti izračuni pa so potrebni za vlaganje izvršb.
Podobno ravnajo tudi v sindikatu ministrstva za obrambo. »Na naš poziv naj nam pošljejo plačne liste, se je za zdaj odzvalo približno 500 članov. Zdaj bomo pripravili izračune premalo izplačanih plač, nato pa bomo začeli vlagati izvršbe,« napoveduje izvršni sekretar sindikata Marjan Lah.
Zakon in dogovor
Državni zbor je pred dvema dnevoma potrdil zakon, ki ga je vlada – predvsem ekipa ministra za notranje zadeve in javno upravo Gregorja Viranta – uskladila s sindikati. Z njim je utrla pot za odpravo »napake«, ki jo je priznalo sodišče, »zgodila« pa se je v mandatu Virantove ministrske predhodnice Irme Pavlinič Krebs. Država bo izplačila poračuna odprave plačnih nesorazmerij izvedla v dveh obrokih; denar pa bodo javni uslužbenci prejeli najpozneje do februarja drugo leto in januarja leta 2015. Zakaj torej del sindikatov, ki takšnega dogovora ni podprl, vztraja pri izvršbah zoper državo? Najprej zato, ker državi ne zaupajo, da se bo tega dogovora – po tolikih posegih v plačno maso, ki se vlečejo že od leta 2009 in jih objavljamo v tabeli – tudi držala. »Zakon ne more povoziti odločitve pravosodne veje oblasti in individualne pravice zaposlenih. Zdaj imajo naši člani možnost, da čakajo goloba na strehi ali pa gredo v izvršbe,« razlaga Marjan Lah. Drugi del sindikatov, ki zastopa večji del javnih uslužbencev, ocenjuje, da je takšno stališče nerazumno; tudi zato, ker do prvega poplačila obroka na dolg države tečejo dokaj visoke obresti, minister Virant pa do zdaj ni prekršil dogovorov, ki jih je sklenil s sindikati.
Nekateri že izplačujejo
Tisti proračunski uporabniki, ki bi jim letos kaj ostalo na plačnih postavkah, bi poplačila lahko začeli že letos, a s tem ne smejo ogroziti izvajanja svoje javne službe. Koliko institucij v javnem sektorju je to že storilo, ni natančno znano. Po podatkih iz državnega zbora je dolg države svojim zaposlenim že izplačalo 60 občin, med njimi – s poravnavo – že avgusta in septembra tudi Mestna občina Ljubljana (MOL) in Javni stanovanjski sklad mestne občine (JSS MOL).
»V poravnavi je bilo določeno, da morata MOL in JSS MOL v 30 dneh tistim zaposlenim, ki so upravičeni do odprave nesorazmerij v osnovnih plačah za čas od 1. 10. 2010 do 31. 5. 2012, priznati in obračunati tretjo četrtino odprave nesorazmerij v osnovnih plačah ter izplačati neto razliko plače skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi,« so nam pojasnili. Poplačilo je prejelo 552 javnih uslužbencev, to pa je občino stalo 660.643,96 evra.
Višje delovnopravno sodišče je že januarja letos v sporu, ki ga je sprožil sindikat državnih organov, presodilo, da je država kršila 50. člen kolektivne pogodbe javnega sektorja, ko več kot 147.000 javnim uslužbencem pred tremi leti ni odpravila plačnih nesorazmerij. Uslužbenci so – po sodbi sodišča – upravičeni do povrnitve razlike za čas od 1. oktobra 2010 do 31. maja 2012 in do zakonitih zamudnih obresti. Intervencijski zakon je vlada pred dobrim tednom parlamentu predlagala, ker država nima več kot 200 milijonov evrov, da bi takoj povrnila vse, kar bi morala. Okoli 175 milijonov je glavnice, preostalo so zamudne obresti, ki so trenutno 8,5-odstotne. Zgodba pa morebiti še ni končana, saj je po hodnikih parlamenta že zaokrožila govorica, da v SDS razmišljajo o vetu na sprejeti zakon.
