Kljub politični večini v DZ usoda zakona nejasna

Pred glasovanjem o superzakonu:opozicija proti, tudi zato, ker ni soglasja s sindikati.

sob, 05.05.2012, 09:00

Ljubljana – Večtedenska pogajanja med sindikati in vlado so se neuspešno končala. Kljub temu bodo predvidoma v četrtek poslanci začeli razpravljati o superzakonu.

Kdo ga bo podprl in kdo ne, zakaj ter kaj sledi? Čeprav zakon o uravnoteženju javnih financ s sindikati ostaja neusklajen, bo v parlamentu verjetno sprejet. Podprle naj bi ga vse koalicijske stranke; ker je »nabor protikriznih ukrepov uravnotežen« in ker »druge alternative pravzaprav ni«, trdi poslanec SDS Marko Pogačnik.

Tudi po mnenju vodje poslanske skupine Državljanske liste Riharda Braniselja je zakon dober, nujen in ključen. Stališča zanj so v preteklosti že pojasnjevali v NSi in SLS, a ti na naša vprašanja včeraj niso odgovorili. So pa podporo zakonu obljubili tudi v Desusu, a le, če bodo nekatere stvari v njem spremenili, je dejal Franc Jurša, vodja njihovih poslancev.

Kot je znano, so bili med koalicijskimi strankami prav v Desusu in NSi najmanj zadovoljni z nekaterimi prvotnimi varčevalnimi ukrepi. Nova Slovenija, denimo, nasprotuje nekaterim predvidenim spremembam v družinski politiki, zlasti zniževanju porodniških nadomestil, Desus se ne strinja z znižanjem dodatka za rekreacijo pri upokojencih, pomisleke pa ima tudi glede napovedanih sprememb praznikov in nadomestila za brezposelne. Za zdaj kakršnega koli amandmaja v obeh strankah niso vložili, ga pa v Desusu najverjetneje še bodo, trdi Jurša.

Ker je zakon intervencijski, lahko to storijo tudi še med razpravo v državnem zboru. Ta se bo predvidoma začela v četrtek; uradni datum bo znan v ponedeljek.

Opozicija vlaga amandmaje

Do zdaj je bilo vloženih že več kot sedemdeset amandmajev, vse so v parlament poslali Pozitivna Slovenija in Socialni demokrati. V prvi napovedujejo, da bodo nekatere še dopolnili. Sindikati se nanje s prošnjo po vložitvi amandmajev za zdaj niso obrnili.

Vlaganje dopolnil, ki bi vsebovala predloge sindikatov, pa bi bilo smiselno predvsem, če bi se jim z vlado uspelo dogovoriti, pojasnjuje vodja poslanske skupine SD Janko Veber, »kajti bojimo se, da bodo vsi drugi amandmaji, neusklajeni z vlado, neargumentirano povoženi«.

Obe opozicijski stranki bosta v državnem zboru glasovali proti zakonu; v Pozitivni Sloveniji zato, ker nasprotujejo naglici, s katero poskuša vlada »izsiliti« sprejetje zakona, ki vsebuje »vsebinske nesmisle«, ter predvsem zaradi neusklajenosti s socialnimi partnerji. Če bi z njimi dosegli soglasje, bi ga v SD po besedah Vebra celo podprli, saj si ne želijo še ene politične krize.

A tudi če bo zakon v parlamentu sprejet, ni nujno, da bo na koncu začel veljati. Sindikalisti, med njimi tudi Dušan Semolič, predsednik Zveze svobodnih sindikatov, in Branimir Štrukelj, glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture, že nekaj časa omenjata možnost referenduma. Politika bo, kot je včeraj potrdil minister Radovan Žerjav, storila vse, da tega ne bo. Predvsem zato, ker bi imela v primeru padca referenduma vsaka vlada eno leto zvezane roke pri sprejemanju varčevalnih ukrepov. Nobenega dvoma torej ni, da bo vlada, če bo treba, vložila zahtevo za presojo ustavnosti.

Kakšen bo zakon

Ni še jasno, kakšen predlog zakona, ki je sicer že v proceduri, bo vlada predlagala v odločanje parlamentu – v prvotni, ostrejši različici ali z amandmaji, s katerimi so že nekoliko popravljali najbolj drastične varčevalne ukrepe? To bo jasno po srečanju vlade s poslanci koalicije, ki ga je premier Janez Janša sklical za nedeljo zvečer. Torej na predvečer začetka tedna, ko bo po besedah Pogačnika iz SDS »državni zbor pred velikim preizkusom«. To bo že tretje takšno srečanje v zadnjih tednih.

Ni še znano, ali utegne premier, ki je že napovedal, da bo glasovanje o rebalansu preizkus njegove vladne koalicije, na sprejemanje »mega« varčevalnega zakona, vezati zaupnico. To po neuradnih informacijah iz krogov blizu vladi še vedno ni izključeno.

Povezane novice

Začenja se zbiranje podpisov za referendum o interventnem zakonu
30. april ob 09:24
Pobudniki zahteve, policijski sindikati, bodo potrebnih 40.000 podpisov lahko zbirali do 3. junija.

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se

Komentarji

Prikaži: starejši prej
2 komentarja
Neznan

Wladko, zakaj moraš vse negirati tudi tisto, kar je dobro pri nasprotniku. Marsikaj je bilo dobrega tudi v času "enoumja", pa so raznorazni Pučniki, Omani, Peterleti, Janševci in še bi jih lahko našteval, z zakonom o denacionalizaciji, s privatizacijo , "vrnjenim" kapitalizmom in kopanjem kosti najprvo skregali slovenski narod med seboj ter pričeli z dokazovanjem tistega "če nisi za nas, si proti nam". Nevarno početje, ki ne bo pripeljalo našega naroda na boljše. Po dvasetih letih bi se pa lahko že naučili, da le naravne ujme in vojna vse pred seboj podora in ne zamenjava oblasti.

06. maj 2012, ob 08:01:56
wladymyr

Ko je ekonomist dr. Jože Mencinger odstopil ljubljansko župansko kandidaturo magnatu Zoranu Jankoviću, ki mu je dejal,da ne ve kaj početi od samega prej direktorskega dolgačasa, se je ozrl že tedajv Gospodarskih gibanjih po dobičkonosnosti in se keynsovsko ukvarjal z »zlatim pravilom« ter menil, da je predvideni člen, ki naj bi ga vnesli v ustavo, pripravljen nespretno in da je nedodelan, saj se zavzema za jugobalkanoidno strukturo socialistične zabušancije v velikem zadolževanju makroekonomsko med državami sveta; češ naj bi zlato pravilo delovalo v jugoslovanskih razmerah zvrha navzdol v velikih regionalnih industrijsko poslovnih kompleksih, slovensko pa na domačiji avstroogrske znane pridnosti ali šiptarskih burekarjev in slaščičarjev ali srbskoljubljanskih čevapčičarjev, obenem ko bi naj to zllato pravilo češzagotavljalo dolgoročno izravnanost prihodkov in odhodkov, tudi glede na zgodovino, ko se napovedi o gospodarski rasti že tedensko spreminjajo v Sloveniji in globalno. Zato ni nenavadno, da balkanoidnost prevladuje v opozicijskihnasprotovanjih kot država v državi in je kar 70 amandmajev poslanih ihtavo v parlament s strani tako imenovane kakpor bolne Pozitivne Slovenije in Socialnih demokratov, ki so pozabili na liberalizem in levičarstvo hkrati. Neverjetno se zdi, da se Vlada RS sploh "pogovarja", kaj šele slovensko izvršilno kot oblast "pogaja" s svojimi nasprotniki, namesto da bi ukrepala radikalno slovensko narodno, državno nacionalno, socialno demokratično ter bi preprečila pisarske sluge, da si sploh drznejo priti do vladnih parketov ali vsaj v predsobe vladne palače.

Izvrševanje oblasti z Vlado RS je zakobnito, ustavno določeno in mnora zato tudi po evropskih merilih delovati z Vlado RS, po vladnih varčevalnih ukrepih in z njimi. Kot vse kaže, še kadrovske spremembe niso izrinile protislovenstva, niti ne parlamentarno, kakor da smo v pešadijskem krogu prašnih pričakovanj, da bo zmanjkalo pitne vode, če namreč Vlada ne bo ukrepala ali da bi popuščala pocestništvu in razkričanosti nespodobnih norij, s katerimi bi nekateri hoteli slovensko samostojnost uničiti, nato pa bi zavladal teror in diktatura na udbomafijske že znane načine, kar vse se skriva zaenkrat šev ozadju.

Napadi na državo s strani jugonostalgikov, celo s strani titinstva so zaenkrat še javni, saj nihče od napadačev ne odgovarja - kaj bi se zgodilo primeroma v Franciji, ko bi si kdorkoli med politiki ali mestnih funkcionarjev drznil izreči, da imajo "strahovlado" - bi mu citoyensko pojasnili, kaj pomeni besedica - giljotina?! kar so v slovenijistorili s sindikalno komunistično spolitiziranostjo, ni nič drugega kot rokovnjaštvo z izžvižgavanjem človekovih pravic in pristanek na moč šolskih slug in varnostnikov...

Privilegirani neresnicoljubi namreč v opoziciji niso navadni, pač pa interesni lažnivci, ki se v spremenljivosti še niso dolagali do konca - da bi razkrili, kako je udbomafijska nasilnost v ozadju dejanski interes njihovih "pogajanj", čeprav celo skupaj s stražmojstri. Interventni zakon ne pomeni policijske intervencije!

05. maj 2012, ob 11:24:35
2 komentarja
Stran: <|1|>
Prikaži: starejši prej
nova
mobilna
aplikacija
stara aplikacija bo delovala samo še
mobilne trgovine
no