Kljub politični večini v DZ usoda zakona nejasna

Pred glasovanjem o superzakonu:opozicija proti, tudi zato, ker ni soglasja s sindikati.

sob, 05.05.2012, 09:00

Ljubljana – Večtedenska pogajanja med sindikati in vlado so se neuspešno končala. Kljub temu bodo predvidoma v četrtek poslanci začeli razpravljati o superzakonu.

Kdo ga bo podprl in kdo ne, zakaj ter kaj sledi? Čeprav zakon o uravnoteženju javnih financ s sindikati ostaja neusklajen, bo v parlamentu verjetno sprejet. Podprle naj bi ga vse koalicijske stranke; ker je »nabor protikriznih ukrepov uravnotežen« in ker »druge alternative pravzaprav ni«, trdi poslanec SDS Marko Pogačnik.

Tudi po mnenju vodje poslanske skupine Državljanske liste Riharda Braniselja je zakon dober, nujen in ključen. Stališča zanj so v preteklosti že pojasnjevali v NSi in SLS, a ti na naša vprašanja včeraj niso odgovorili. So pa podporo zakonu obljubili tudi v Desusu, a le, če bodo nekatere stvari v njem spremenili, je dejal Franc Jurša, vodja njihovih poslancev.

Kot je znano, so bili med koalicijskimi strankami prav v Desusu in NSi najmanj zadovoljni z nekaterimi prvotnimi varčevalnimi ukrepi. Nova Slovenija, denimo, nasprotuje nekaterim predvidenim spremembam v družinski politiki, zlasti zniževanju porodniških nadomestil, Desus se ne strinja z znižanjem dodatka za rekreacijo pri upokojencih, pomisleke pa ima tudi glede napovedanih sprememb praznikov in nadomestila za brezposelne. Za zdaj kakršnega koli amandmaja v obeh strankah niso vložili, ga pa v Desusu najverjetneje še bodo, trdi Jurša.

Ker je zakon intervencijski, lahko to storijo tudi še med razpravo v državnem zboru. Ta se bo predvidoma začela v četrtek; uradni datum bo znan v ponedeljek.

Opozicija vlaga amandmaje

Do zdaj je bilo vloženih že več kot sedemdeset amandmajev, vse so v parlament poslali Pozitivna Slovenija in Socialni demokrati. V prvi napovedujejo, da bodo nekatere še dopolnili. Sindikati se nanje s prošnjo po vložitvi amandmajev za zdaj niso obrnili.

Vlaganje dopolnil, ki bi vsebovala predloge sindikatov, pa bi bilo smiselno predvsem, če bi se jim z vlado uspelo dogovoriti, pojasnjuje vodja poslanske skupine SD Janko Veber, »kajti bojimo se, da bodo vsi drugi amandmaji, neusklajeni z vlado, neargumentirano povoženi«.

Obe opozicijski stranki bosta v državnem zboru glasovali proti zakonu; v Pozitivni Sloveniji zato, ker nasprotujejo naglici, s katero poskuša vlada »izsiliti« sprejetje zakona, ki vsebuje »vsebinske nesmisle«, ter predvsem zaradi neusklajenosti s socialnimi partnerji. Če bi z njimi dosegli soglasje, bi ga v SD po besedah Vebra celo podprli, saj si ne želijo še ene politične krize.

A tudi če bo zakon v parlamentu sprejet, ni nujno, da bo na koncu začel veljati. Sindikalisti, med njimi tudi Dušan Semolič, predsednik Zveze svobodnih sindikatov, in Branimir Štrukelj, glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture, že nekaj časa omenjata možnost referenduma. Politika bo, kot je včeraj potrdil minister Radovan Žerjav, storila vse, da tega ne bo. Predvsem zato, ker bi imela v primeru padca referenduma vsaka vlada eno leto zvezane roke pri sprejemanju varčevalnih ukrepov. Nobenega dvoma torej ni, da bo vlada, če bo treba, vložila zahtevo za presojo ustavnosti.

Kakšen bo zakon

Ni še jasno, kakšen predlog zakona, ki je sicer že v proceduri, bo vlada predlagala v odločanje parlamentu – v prvotni, ostrejši različici ali z amandmaji, s katerimi so že nekoliko popravljali najbolj drastične varčevalne ukrepe? To bo jasno po srečanju vlade s poslanci koalicije, ki ga je premier Janez Janša sklical za nedeljo zvečer. Torej na predvečer začetka tedna, ko bo po besedah Pogačnika iz SDS »državni zbor pred velikim preizkusom«. To bo že tretje takšno srečanje v zadnjih tednih.

Ni še znano, ali utegne premier, ki je že napovedal, da bo glasovanje o rebalansu preizkus njegove vladne koalicije, na sprejemanje »mega« varčevalnega zakona, vezati zaupnico. To po neuradnih informacijah iz krogov blizu vladi še vedno ni izključeno.

Povezane novice

Začenja se zbiranje podpisov za referendum o interventnem zakonu
30. april ob 09:24
Pobudniki zahteve, policijski sindikati, bodo potrebnih 40.000 podpisov lahko zbirali do 3. junija.
Prijavi sovražni govor