Koalicija je še živa, a kako dolgo bo?

Ljubljana – Čeprav je na včerajšnji seji vlada potrdila sporazum z zdravniškim sindikatom Fides o prekinitvi stavke, lahko ta odločitev povzroči več težav v prihodnje, saj Desus in SD vztrajata, da je sporazum problematičen, sindikati javnega sektorja pa napovedujejo trda pogajanja z vlado.

Predsednik vlade Miro Cerar pričakuje, da bo vladna koalicija kljub preglasovanju Desusa in SD nadaljevala dovolj enotno. To oceno lahko potrjujejo tudi besede predsednika Desusa Karla Erjavca, ki kljub razmišljanju, da bi lahko šli prihodnje leto že na predčasne volitve, po seji ni več zaostroval. »Ni razlogov za izstop iz koalicije in ne želimo si predčasnih volitev, si pa mora zdaj Miro Cerar prizadevati za to, da nadaljuje zastavljeno pot, doseže dogovor z vsemi sindikati javnega sektorja in s tem zapre proračun za prihodnje leto. Kar ne bo dogovorjeno s socialnimi partnerji, Desus v državnem zboru ne bo podprl,« je dejal Erjavec. Druga največja koalicijska stranka s tem ne bo opozicija v koaliciji, dodaja, lahko pa se zgodi, da bo največja opozicija koalicijski pogodbi prav SMC, če dogovora s sindikati javnega sektorja ne bo, še pravi Erjavec.

Fides je zadovoljen

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc bo 12. decembra predstavila zdravstveni reformni paket. Takrat bo tudi jasno, koliko bo njen koncept reforme skladen s pogledi Desusa in SD, ki zagovarjata krepitev javnega zdravstva. V teh dveh strankah menijo, da je sporazum s Fidesom odmik od tega.

V Fidesu po drugi strani izražajo zadovoljstvo nad odločitvijo vlade kot korakom v pravo smer. Na sklep o podpisu sporazuma so se odzvali z besedami, da smo, ker je od parafiranja minilo deset dni »zaradi nepotrebnega političnega obračunavanja, s katerim je del politike netil konflikt med zdravniki in bolniki, strašil s privatizacijo, spodbujal medgeneracijski spor med zdravniki ter spor med sindikati javnega sektorja, izgubljali dragocen čas«.

Na konkretno vprašanje, koliko bo sporazum stal davkoplačevalce, je predsednik vlade odgovoril: »Potrditev nadaljnjih pogajanj s Fidesom še nima nobenih finančnih posledic, bodo pa nastale, ko bo vlada na podlagi tega sporazuma sprejela načrt odprave čakalnih dob skozi pilotni projekt. Ne gre za višanje plač, ampak za to, da bodo zdravniki, ki bodo več delali za odpravo čakalnih vrst, dodatno nagrajeni.«

Razhajanja pri razumevanju podpisanega pa niso samo med SMC in preostalima koalicijskima partnericama; sporazum drugače kot predsednik vlade interpretira še marsikdo. Ena od točk, kjer mnogi ne vidijo povezave z odpravo čakalnih vrst, je vrednotenje delovnih mest specializanta in specialista, ki bosta opredeljena v aneksu k tarifnemu delu kolektivne pogodbe, prav tako pa ne določilo o vertikalnem napredovanju na višja delovna mesta zdravnika, ki bodo vezana na leta dela. Tudi odpravo omejitve napredovanj nad 57. plačni razred (ki ga bo treba prenesti še na druge primerljive poklice) nekateri težko povežejo s krajšanjem čakalnih dob.

Štrukelj dviguje letvico

Med tistimi, ki sporazum berejo drugače kot premier, so predstavniki sindikatov javnega sektorja. A Miro Cerar kljub temu verjame v nadaljevanje pogajanj z njimi o postopni odpravi varčevalnih ukrepov. »Celotna vlada se zaveda, da je treba zelo intenzivno nadaljevati dialog tudi z drugimi sindikati javnega sektorja, da jim je treba omogočiti, da se seznanijo z določbami sporazuma na tak način, kot smo se mi, da bodo natančno videli, kaj je bilo sprejeto. Verjamem, da ne bo lahko, vendar verjamem, da moramo doseči tudi ta sporazum, v korist javnih uslužbencev in naše države. Tu preprosto ni umika,« je izjavil Miro Cerar.

Čaka jih precej trdo delo. Vodja Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je napovedal, da bodo tudi oni vladi izstavili zahteve, ki bodo podobne tem, ki so si jih doslej izbojevali zdravniki. V določbah sporazuma vidi še vse kaj drugega kot povezave z zdravstveno reformo. Kot je napovedoval že pred desetimi dnevi, je včeraj ponovil, da bodo počakali, kaj bo zapisano v aneksu h kolektivni pogodbi za zdravnike, ki naj bi bil sprejet do 15. decembra. »Dvomim, da je vlada tako nereflektirana, da ne bi ugotovila, da če je eni od skupin v okviru enotnega plačnega sistema izboljšala plače, da jih bo morala prej ali slej še drugim,« je izjavil Štrukelj, ki pa ni prepričan, da bi lahko še ta mesec dosegli sporazum. To pa bi bilo nujno zaradi proračuna za prihodnje leto in določil iz zadnjega dogovora s sindikati javnega sektorja, da se, če ne bi dosegli novega sporazuma, 1. januarja sprostijo vsi še veljavni varčevalni ukrepi, ki so skupaj vredni 215 milijonov evrov.

Odkup neporavnanih terjatev

Štrukelj pričakuje, da bo ob nadaljevanju pogajanj, ki naj bi jih, kot je slišati, vlada načrtovala v ponedeljek, opustila ponavljanje, da makroekonomske razmere ne dopuščajo odprave varčevanja.

Na včerajšnji seji je vlada sprejela še dva sklepa, po katerih bi lahko sklepali na boljšo kondicijo državne blagajne. Iz blagajne Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) bodo postopoma v breme proračuna prenašali izdatke, ki ne spadajo med zdravstvene storitve, kot so plačevanje specializacij, pripravništva, znanstvenoraziskovalnega dela, kar naj bi skupaj znašalo 105 milijonov evrov. Drugi ukrep pa je, da bo vlada odkupila neporavnane terjatve v zdravstveni blagajni, katerih vrednost naj bi bila okoli 80 milijonov evrov. Na eksplicitno vprašanje, ali s tema dvema ukrepoma vlada zagotavlja denar v zdravstveni blagajni za financiranje sporazuma s Fidesom, je ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc odgovorila, da ljudje to neupravičeno povezujejo, saj zdravstvena blagajna plačuje storitve, plače zdravnikov pa zavodi.