Š. Ro./STA
Ljubljana - Premier in predsednik SD Borut Pahor je na javni tribuni koalicijskih strank odgovoril na zahtevo opozicijskih poslancev za izredno sejo DZ, na kateri naj bi razjasnili nekatera odprta vprašanja glede dogovora med njim in predsednico hrvaške vlade Jadranko Kosor. "Predsedniku SDS Janezu Janši v odgovoru na vprašanje, kaj in kje sva se dogovorila, svetujem, naj samo poišče kraje najinih srečanj ter pogleda v arbitražni sporazum." Tam je namreč po njegovih besedah zapisano vse, tudi to, da se arbitražnemu sodišču nalaga, da določi stik Slovenije z odprtim morjem.
Slovenija bi s sporazumom po njegovih besedah na pošten način dobila mejo in s tem določila zadnjega od elementov svoje državnosti ter zaprla "vedno gnojno rano odnosov s Hrvaško". Hrvaška pa je imela po njegovih besedah interes za vstop v Evropsko unijo, zato je bila na nek način prisiljena k podpisu sporazuma.
Premier je pozval k udeležbi na referendumu in glasovanju za sporazum ter opozoril, da ima ta odločitev tudi širši kontekst. "Rešitev mejnega vprašanja ni vse, kar zadeva aktualno politiko, a če tega vprašanje ne bomo uredili, bodo vsi ostali poskusi slovenske politike, da urejajo domača in zunanjepolitična vprašanja, praktično obsojeni na neuspeh," je prepričan.
Opozicijo Pahor opozarja, naj "spregleda", zaradi državnih interesov pogleda preko strankarskih interesov ter vidi, da je arbitražni sporazum najboljša možna rešitev. Premier ima sicer občutek, da moči združujejo nasprotniki sporazuma tako na slovenski kot hrvaški strani. Upa, da bo pri odločanju na referendumu prevladala zdravorazumska presoja o tem, kaj je dobro za državo, in ne o tem, kaj je dobro za neko stranko, ki trenutno ni na oblasti.
Zalar: Opozicija ima iste argumente kot Hrvaška
Pravosodni minister in član LDS Aleš Zalar pa je poudaril, da vprašanje o dogovoru med Pahorjem in Kosorjevo nima nobenega pomena za dvostranski odnos med Slovenijo in Hrvaško, saj bo vse določbe sporazuma interpretiral arbitražni tribunal.
Zalarju se zdi zanimivo, da slovenska opozicija izpostavlja iste argumente proti sporazumu kot hrvaška, kar je po njegovih besedah paradoksalno. "Janez Janša, Radovan Žerjav in Zmago Jelinčič torej zagovarjajo hrvaška stališča," ocenjuje Zalar.
Opozoril je še, da je Hrvaška po dolgotrajnih pogajanjih pristala na to, da se kot izhodišče določi stanje na dan 25. 6. 1991. Za takšno izhodišče so se po njegovih besedah ves čas zavzemali tako v koaliciji kot opoziciji in se strinjali, da prinaša ugodno rešitev spora. Če pa bo arbitražni sporazum na referendumu padel, si Zalar ne predstavlja, kako bi lahko dosegli vrnitev k temu izhodišču.
V LDS so prepričani, da s potrditvijo sporazuma Slovenija ne more ničesar izgubiti, lahko pa ogromno pridobi. Ker ga je po njegovem mnenju vredno podpreti, je tudi Zalar pozval k udeležbi in glasovanju za sporazum.
Več kot le sporazum
"Sporazum je drugo ime za umno reševanje spora, alternativa sporazumu pa je vztrajanje pri sporu," pa je dejal predsednik Zaresa in minister za visoko šolstvo Gregor Golobič. Arbitražni sporazum po njegovih besedah ne ogroža nobenih slovenskih nacionalnih interesov, pač pa ogroža partikularne politične interese tako v Sloveniji kot na Hrvaškem. "Da bi to odprto rano pustili odprto še naprej, da bi po njej drezali, s posebnim poudarkom na predvolilnem času," pravi Golobič.
Spomnil je na "koncentracijo incidentov", ki se je vedno dogajala v predvolilnem času. Tako sta se tudi tik pred volitvami 2004 o teh incidentih pogovarjala tedanji hrvaški premier Ivo Sanader in Janez Janša kot vodja opozicije, kar je po Golobičevem mnenju zelo problematično.
Na referendumu bo šlo po Golobičevem mnenju za veliko več kot samo za arbitražni sporazum. Gre namreč tudi za to, ali bo legitimnost ohranila politika, ki hoče reševati spore, ali pa politika, ki se utemeljuje na razdvajanju.
Današnjo javno tribuno so v ljubljanskem hotelu Lev pripravili Socialni demokrati.