Tiskane izdaje
Ljubljana – Rezervni demografski sklad naj bi čez dobrih 20 let zagotavljal dodaten denar za naraščajočo vrzel v pokojninski blagajni. S tem se strinjajo vse tri koalicijske stranke, a se njihovi pogledi na ta sklad še vedno razlikujejo.
Ključna težava so različni pogledi na koncept demografskega sklada in na upravljanje državnih naložb. Potem ko je bil predlog zakona o demografskem skladu že koalicijsko usklajen, je Desus zahteval, naj se v sklad prenesejo tudi vse strateške in pomembne državne naložbe, kar je presenetilo SMC in SD.
Srž razlik v pogledih
Ministrstvo za finance vztraja, da mora biti demografski sklad portfeljski upravljavec naložb, ker da bo le tako lahko zagotavljal varnost in donosnost premoženja. Naložbe bi bile na ta način dovolj razpršene (izjema bi bila Modra zavarovalnica in delež v Zavarovalnici Triglav), hkrati pa bi lahko sklad maksimiziral donos. Tega pri strateških naložbah ni vedno mogoče doseči, saj država tam praviloma upošteva tudi neekonomske cilje.
Strateških in pomembnih naložb, kjer ima država vsaj četrtinski ali polovični lastniški delež, sklad ne bi mogel prodati, poleg tega bi jim moral v primeru potrebe po svežem kapitalu zagotoviti denar, ki bi ga bilo torej manj za pokrivanje pokojninske vrzeli. Ta zdaj znaša 1,4 milijarde evrov. V Delu smo pred kratkim pogledali sestavo naložb demografskih skladov Norveške, Francije in Španije in pokazalo se je, da so tudi ti pretežno portfeljski vlagatelji.
Samostojnost sklada
Druga točka razhajanj je način upravljanja državnih naložb. Ministrstvo zagovarja enoten način upravljanja, kar pomeni, da ima pri skupnih naložbah, ki jih upravljata Slovenski državni holding (SDH) in Kapitalska družba (Kad), zadnjo besedo SDH. Tudi tukaj je izjema Triglav. Desus po drugi strani zahteva, da mora biti Demografski sklad neodvisen od SDH. To je tesno povezano s konceptom sklada. Kajti če bo ta pretežno portfeljski upravljavec in bodo deleži majhni, bo lahko sklad skoraj v celoti samostojno upravljal svoje naložbe. Prenos naložb, ki bi jih na demografski sklad prenesel Desus, pa bi vzbudil dvom tudi o smiselnosti nadaljnjega obstoja SDH, saj bi dobili vzporednega upravljavca državnih naložb.
Predvideni viri in donosi
Po predlogu ministrstva naj bi za demografski sklad poleg 900 milijonov evrov premoženja Kada namenili še 34-odstotni Zpizov delež v Triglavu, desetino privatizacijskih kupnin in desetino dividend od državnih naložb, delnice, ki so ostale na registrskih računih pri klirinško-depotni družbi, ministrstvo pa v prihodnje ne izključuje še kakšnih drugih dodatnih virov. Če bi na demografski sklad prenesli tudi vse pomembne in strateške naložbe, bi to pomenilo, da bi država ostala tudi brez dividend za te deleže. Letos jih je bilo za približno 130 milijonov evrov. Ministrstvo za finance je že večkrat poudarilo, da bi krčenje proračunskih prihodkov zahtevalo tudi zmanjševanje odhodkov, kar pa da ni izvedljivo.
Sklad naj bi po dvajsetletnem plemenitenju premoženja (med letoma 2020 in 2040) 90 odstotkov prihodkov namenil za pokojninsko blagajno. Koliko bo to znašalo v evrih, bo odvisno do donosa. Na ministrstvu so naredili tri različice: 3,5- in osemodstotni donos, kar pomeni, da bi premoženje sklada lahko znašalo 3,7, 5,4 ali 9,9 milijarde evrov, torej 115, 272 ali 760 milijonov evrov nakazil pokojninski blagajni na leto.
(Ne)ustavnost
Višina pokojnin
Demografski sklad ne bo vplival na višino pokojnine, ki bo še vedno odvisna od prispevkov posameznika, naj bi pa dolgoročno zagotavljal vzdržnost sedanjega pokojninskega sistema, ki ga ogrožata staranje prebivalstva in vse slabše razmerje med delovno aktivnim prebivalstvom in upokojenci.
