Tiskane izdaje
Ljubljana – Po dostopnih podatkih etični kodeks za poslance uporabljajo v osmih državah članicah EU: Franciji, Nemčiji, Latviji, Litvi, Veliki Britaniji, na Malti, Irskem in Poljskem pa tudi v evropskem parlamentu.
Namen kodeksov je z narekovanjem standardov za javne funkcionarje krepiti zaupanje javnosti v politične institucije. Pravila določajo dostojno vedenje, spoštovanje zakonov in druge parametre moralne integritete.
V Latviji je, denimo, poslancem izrecno zapovedano, da se na javnih mestih ne smejo pojavljati pod vplivom alkohola ali drugih substanc. V zadnjih letih, ko je v parlamentih po Evropi čedalje več kodeksov, se pravila nanašajo zlasti na nadzor premoženja politikov in preprečevanja konfliktov interesov – kadar tega izrecno ne ureja zakonodaja.
Kako to delajo na Zahodu
Kljub temu da ima etični kodeks v Združenem kraljestvu dolgoletno tradicijo, jim poslanski škandali niso tuji. Tamkajšnjo javnost je pred leti pretresla zlasti afera večletnega zlorabljanja poslanskih izdatkov. Odstopom številnih funkcionarjev in pravnomočnim obsodbam politikov je sledila tudi modernizacija kodeksa. Tako od tedaj v parlamentu deluje odbor za standarde, ki obravnava kršitve. Sestavljajo ga poslanci, pri tem pa jim svetujeta pooblaščenec za standarde in tajnik za finančne interese poslancev.
V Nemčiji kodeks vključuje zlasti načela in obveznosti v zvezi s finančnimi interesi poslancev. Ureja tudi članstvo v upravah in nadzornih odborih podjetij, prejemanje daril in stike z lobisti. Če je poslanec kršil kodeks, ga predsednik zasliši, za pojasnila pa lahko zaprosi tudi vodjo poslanske skupine, ki ji »grešnik« pripada. Kršiteljem grozi opomin ali denarna kazen, pri čemer globa ne sme presegati 50 odstotkov letnega nadomestila za poslance.
Graja, globa ali izključitev
Po aferi »gotovina za dopolnila«, katere del je bil tudi nekdanji slovenski evroposlanec Zoran Thaler, so kodeks ravnanja leta 2012 uvedli tudi v Bruslju. Ta določa, da morajo poslanci objaviti vse plačane dejavnosti, ki jih opravljajo zunaj parlamenta, in vse druge dejavnosti, ki bi lahko vodile v nasprotje interesov. Kodeks prepoveduje prejemanje plačil ali drugih nagrad v zameno za vplivanje na parlamentarno odločanje ter postavlja jasna pravila o sprejemanju daril in o delovanju nekdanjih poslancev kot lobistov.
Kršitelja kodeksa lahko kaznuje predsednik parlamenta, pri tem pa mu pomaga posvetovalni odbor poslancev, ki ga ne sme voditi član politične skupine, iz katere prihaja poslanec, ki je domnevno kršil kodeks. Predvidene kazni so graja, odvzem dnevnic za obdobje od dveh do desetih dni, začasna izključitev s sej in celo začasno prenehanje funkcij v parlamentu. Pred kratkim se je v postopku znašel tudi Ivo Vajgl, vendar odbor ni ugotovil nepravilnosti pri njegovi poti v Azerbajdžan.
