Tiskane izdaje
Ljubljana – Čez dober mesec bo predvidoma znano, ali se bo lahko del najrevnejših prebivalcev razveselil odpisa dolgov. Ministrica Anja Kopač Mrak se pogovarja z župani, predstavniki podjetij in bankami, kako bi tistim, ki zapadlih položnic ne morejo odplačati, dolgove dokončno oprostili.
Dolgovi se nabirajo iz meseca v mesec. Rubežniki trkajo na vrata, a nimajo več kaj vzeti. Tem ljudem, ki so na robu in dolgov sploh ne bodo mogli nikoli odplačati, naj bi bil namenjen odpis. K temu pozivajo različne humanitarne organizacije že več mesecev. Anita Ogulin iz Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste Polje je že večkrat javno ponovila, da je prav plačevanje položnic največji problem ljudi, ki se k njim obračajo po pomoč. Prepričana je, da bi z odpisom dolgov, povezanih z državo, lahko družinam, ki se same res ne morejo izkopati iz revščine, vrnili dostojanstvo.
Tudi banke naj pomagajo pri odpisu neizterljivih dolgov
»Gre za odpis zastaranih računov – za elektriko, komunalo, tudi nekaterih bančnih obveznosti – najrevnejšim. Govorimo o dolgovih, ki so praktično neizterljivi, vendar ljudi bremenijo, podjetjem zaradi izterjav povzročajo dodatne stroške in sodiščem nalagajo dodatno delo,« je pojasnila ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak. Poudarila je, da iščejo dogovor, kako bi vse pomembne akterje vključili v projekt, brez prisile: »Odpis bo mogoč le v sodelovanju finančnega ministrstva, občin, podjetij in bank. Vključiti želimo tudi banke, saj smo jih davkoplačevalci pred kratkim reševali z milijardnimi finančnimi injekcijami. In če smo pomagali bankirjem, je zdaj čas, da bankirji ponudijo roko najšibkejšim.«
Ukrep bi bil, po njenih besedah, enkraten, za ljudi, ki jim je kriza pustila globoke posledice. »Postaviti bi bilo treba pravične kriterije. Treba je še premisliti. Nikakor nočemo spodbujati ljudi k temu, da ne bi plačevali računov,« je dejala Anja Kopač Mrak.
Zagotovo ne bi sledili hrvaškemu modelu – tam je vlada sklenila, da bodo oprostili dolgove v višini do 35.000 kun (približno 4500 evrov), ki so nastali do 30. septembra 2014, okoli 55.000 ljudem. Situacija je pri nas drugačna kot pri sosedih, poleg tega na Hrvaškem nimajo možnosti, na primer, osebnega stečaja. Prav obstoj tega instituta je bil eden od argumentov poslancev, na začetku februarja, za zavrnitev predloga Združene levice, ki se je zavzemala, da bi pri nas vlada ukrepala po vzoru Hrvaške in se v zameno za davčne odpustke dogovorila z elektrodistributerji ter telekomunikacijskimi in komunalnimi podjetji, da najrevnejšim odpišejo dolgove.
Po mnenju Luke Meseca (ZL) bi razbremenjena gospodinjstva »končno dobila malo prostora, da zadihajo in za nov začetek«. Večina poslancev zamisli takrat ni podprla, z utemeljitvami, da to ne bo rešilo ljudi na eksistencialnem robu, in s predlogom, naj se najprej analizira mehanizme, ki jih že imamo v zakonodaji, kot sta osebni stečaj in odpis davčih dolgov, poleg tega pa nasprotujejo državnemu intervencionizmu na tak način.
Lani je osebni stečaj razglasilo okoli 4000 ljudi. A humanitarne organizacije opozarjajo, da je velika razlika med osebnih stečajem in odpisom dolgov. Pri prvem se človek zaveže, kako bo na daljše obdobje poplačeval terjatve, hkrati pa ostane brez imetja. Ob odpisu dolgov pa ljudje ne bi ostali brez premoženja, denimo stanovanja, katerega stroškov niso sposobni poravnavati.
Breme za 37 odstotkov gospodinjstev
Za približno 37 odstotkov gospodinjstev je bilo leta 2014, po lastnih navedbah, poravnavanje tekočih stroškov veliko breme. Po podatkih statističnega urada jih je kar 20 odstotkov zaradi finančne stiske večkrat zamudilo s plačilom najemnine in 16 odstotkov s plačilom stanovanjskih stroškov.
Pri nekaterih podjetjih smo preverili, kakšni so zneski neporavnanih računov in kolikšen delež gospodinjstev zamuja s plačilom več kot 90 dni.
Od tistih, ki so nam odgovorili, imajo največ odprtih terjatev na Simobilu; kar 214.000 računov v skupnem znesku 22 milijonov evrov.
V Javnem holdingu Ljubljana, kjer zaznavajo porast neplačil, znesek več kot 90 dni starih računov za ogrevanje, vodo in smeti presega 1,2 milijona evrov: »Porast neplačil ni le posledica plačilne nediscipline, kar je bil pogost razlog v preteklosti, ampak odraža tudi slabe gospodarske razmere in socialno stisko občanov. Odprte terjatve v letnem merilu so med enim in 2,5 odstotka letne realizacije.« Pravijo, da je odpis dolgov redek in zadnji ukrep, ko dolžnika ni mogoče več sodno terjati. Sicer omogočajo odlog plačila ali plačilo na obroke zaradi socialne ogroženosti, brezposelnosti ali dlje časa trajajoče bolezni dolžnika.
Pri Telekomu Slovenije nam podatkov niso razkrili, češ da so poslovna skrivnost, so nam pa povedali, da imajo težave z zamudami pri plačevanju računov. Šele če dogovor o obročnem odplačilu ni možen, vložijo predlog za izvršbo. Število vloženih izvršb je stabilno, raste pa povprečna višina glavnice v njej.
Odpis dolgov iz socialnih razlogov je možen le v skrajnih primerih ob predložitvi ustreznih dokazil. Skoraj pet odstotkov zavezancev za plačilo RTV-prispevka s poravnavanjem obveznosti zamuja več kot 180 dni. Plačila so po zakonu o RTV oproščeni prejemniki denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka, invalidi s stoodstotno telesno okvaro, invalidi s pravico do dodatka za pomoč in postrežbo, in osebe, ki so trajno izgubile sluh.
