Koliko omejiti evropsko politiko odprtih vrat?

O spremenjeni politiki Avstrije bo jutri govorila vlada, v državnem zboru danes burno do noči.

Objavljeno
20. januar 2016 21.47
Peter Jančič, Mario Belovič
Peter Jančič, Mario Belovič
Ljubljana – Zaradi politike odprtih vrat Avstrije, Nemčije in še nekaterih držav tam vre. V teh državah ljudje pozivajo k spremembi politike, je notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar na izredni seji državnega zbora zavrnila opozicijske kritike o napačni politiki vlade.

Nihče tam ne obtožuje Slovenije za politiko teh držav, le doma nas, je opozicijo opozorila ministrica. Ograjo bi morali zgraditi že, ko jo je Madžarska, in s tem bi preprečili, da bi se doslej več kot 420.000 beguncev usmerilo čez Slovenijo, so pred tem vladi, ne prvič, očitali iz SDS in NSi.

Ker vlada tega ni storila, je odgovorna, da je Slovenija že izločena iz schengna in za druge stroške, je Branko Grims (SDS) opozoril, da je Avstrija lani že začasno uvedla mejni nadzor, ki ga te dni še zaostruje. Informacije o spremembah politike Avstrije so močno odmevale v državnem zboru. Poslanci SDS so od ministrov zahtevali pojasnila, kako bodo preprečili, da v naših obmejnih krajih ne bi zrastli slumi z begunci, kar bi, kot predvidevajo v sosednji državi, lahko varnostno ogrozilo tudi njih.

Prvi zavrnjeni na Šentilju

Ob notranji ministrici so v državni zbor prišli obrambna ministrica Andreja Katič (SD), zunanji minister Karl Erjavec (Desus) in državni sekretar Boštjan Šefic. Györkös Žnidarjeva je opozorila, da so vprašanja o posledicah omejitev v Avstriji po medijskih pisanjih za tamkajšnjo javnost, ki so morda pretirana, pa tudi odločitve o omejitvah v sosednji državi po oceni notranje ministrice še niso dokončne.

Zunanji minister Erjavec pa je opozoril, da se bo po uradnem sporočilu iz Dunaja vlada odzvala jutri, in napovedal avstrijskim podobne ukrepe. »Nacionalni interes Slovenije je, da ne postanemo žep,« je smer opisal Erjavec. Prvih ducat beguncev od petsto, ki so danes prečkali mejo na Šentilju, so tam že zavrnili. Ta mejni prehod za begunce zaradi preurejanja prej nekaj časa ni deloval. Še nekaj zavrnitev je bilo že zjutraj na Karavankah. V začetku leta so zaradi napačnih podatkov Avstrijci kakšen dan zavrnili tudi več sto tujcev. Zavrnjene je naša policija doslej znova pošiljala v Avstrijo. Ali jih bodo vse še znova sprejemali kot doslej, ni jasno.

Je kriva opozicija ali vlada?

Državi zbor se ni sestal zaradi spremembe politike sprejemanja beguncev v Avstriji. Z zahtevo, naj vlada takoj postavi ograjo na celotni južni meji in drastično omeji vstop beguncev, je sejo pred dvema tednoma zahtevalo 26 poslancev SDS in NSi. Vse predloge o omejitvah je vladna koalicija zavrnila že v začetku tedna kot nepotrebne, zato so poslanci in ministri o položaju in dogajanju včeraj le razpravljali. Del razprav so bili tudi ostri očitki in polemike o sovražnem govoru, širjenju strahu in ne najboljših namenih.

»Predlagateljem ne gre za našo državo, ne za njeno suverenost, gre jim za populizem in cenene politične točke,« je v imenu SMC ocenil predsednik državnega zbora Milan Brglez in opozoril, da je to že šesta izredna sejo zbora, ki jo je o begunski krizi zahtevala opozicija. »Nehajte s političnimi točkami! Mejo zavarujte! To je vse, kar želimo,« mu je odgovoril nekdanji notranji minister Vinko Gorenak (SDS), da opozicija poskuša pomagati vladi, in ne rušiti.

Ljudska stranka, ki od lanskih volitev nima predstavnikov v državnem zboru, je na Prešernovem trgu v Ljubljani med izredno sejo organizirala protestni shod proti beguncem in migrantom. Približno sto zbranih je z vihtenjem slovenskih zastav in transparentov vlado pozvalo, naj sprejme ukrepe, ki bodo zaščitili Slovence pred begunskim »valom nasilja«, ki da divja po Evropi.