Koliko plačati za cerkveno osnovno šolo

Prekinjen prvi pogovor o predlogu, da bi s spremembo ustave razveljavili sodbo ustavnega sodišča o enakem financiranju osnovnih šol.

Objavljeno
06. maj 2015 22.26
Matej Tonin v Ljubljani, 20. avgusta 2014
Peter Jančič, notranja politika
Peter Jančič, notranja politika

Ljubljana – »Odločitev je. Do konca leta je treba pripraviti način za izvedbo,« je kandidatka za ministrico Maja Makovec Brenčič včeraj ocenila pomen sodbe ustavnega sodišča o izenačitvi financiranja javnih in zasebnih osnovnih šol.

Za izenačitev so se ustavni sodniki januarja odločili po pritožbi staršev otrok, ki so se šolali na osnovni šoli Alojzija Šuštarja, ker je država za obvezni program šole, ki je v cerkveni lasti, plačala 15 odstotkov manj kot za programe primerljivih javnih osnovnih šol.

Kako obiti sodbo

V državnem zboru se je danes prvič sestala ustavna komisija in razpravljala o obratnem predlogu poslancev SD, Desusa, ZL in Zaaba, ki bi v ustavo vpisali, da lahko država še naprej v omejenem obsegu financira zasebne osnovne šole, če tako določi zakon.

S spremembo bi kot ustavno normo določili sedanji način financiranja in s tem razveljavili odločitev ustavnega sodišča, za katero je bilo pet ustavnih sodnikov, štirje so bili proti; starši otrok, ki se šolajo na OŠ Alojzija Šuštarja, pa bi morali še naprej plačevati šolnino. Leta 2011 je država tej šoli nakazala 109.014 evrov manj, kot bi enaki osnovni šoli, ki ni v cerkveni lasti. Za izvajanje vseh osnovnošolskih programov namerava država letos porabiti 635 milijonov evrov. V vsej državi je le še ena osnovna šola, ki je podobno podfinancirana.

Odločilni poslanci SMC

Pred mesecem je SD, ki je predlog spremembe ustave pripravila in zbirala podpise, računala, da se jim bo pridružilo 36 poslancev SMC, s čimer bi že ob vložitvi predloga bilo dovolj podpisnikov, da bi ustavo lahko spremenili. A se to ni zgodilo. Kot smo poročali, je v največji stranki obveljalo stališče, da gre za pravno slabo premišljen projekt, namenjen bolj promociji SD.

Spreminjanju ustave zato, da bi se izognili izvršitvi sodbe ustavnega sodišča, ostro nasprotujejo v SDS in NSi. »To je politična diverzija na ustavno sodišče,« je pred današnjo sejo ustavne komisije dejal vodja poslanske skupin NSi Matej Tonin in dodal, da ne razume, zakaj je socialnim demokratom tako tuja zamisel, da je treba »enako opravljeno delo enako plačati«.

Ustavna komisija danes razprav, kako ravnati, ki so jih le začeli, ni končala. Predsednik Milan Brglez (SMC) je sejo prekinil, ker so razprave in polemike poslancev trajale nenačrtovano dolgo, velika dvorana na Tomšičevi, kjer je seja potekala, pa je bila že rezervirana za sejo odbora za zdravje.

Jože Tanko (SDS) je predlagal, da ustavna komisija, ko je bo predsednik Brglez spet sklical, ne bi le pozvala vseh strank, naj predlagajo člane strokovne skupine, ki bodo pomagali pri delu. Predlagal je, da bi z glasovanjem že pred tem preverili, ali je postopek spreminjanja ustave sploh smiselno začeti, o čemer bodo odločilno besedo, če bo glasovanje, imeli poslanci SMC.

Kdaj bo Brglez sklical nadaljevanje seje ustavne komisije, še ni znano.