Koliko borcev so med begunci odkrili policisti

Erjavec se je zmotil: policija je zaostrila preverjanja, prstne odtise odvzema vsem, a borcev ni odkrila.

Objavljeno
07. januar 2016 19.40
Peter Jančič
Peter Jančič

Zaradi nenavadne izjave zunanjega ministra Karla Erjavca (Desus) je predsednik komisije za nadzor obveščevalnih služb Branko Grims (SDS) danes na pogovor povabil ministra, notranjo ministrico Vesno Györkös Žnidar, šefa policije Marjana Fanka in vodji obeh obveščevalnih služb Zorana Klemenčiča (Sova) in Franca Trbovška (OVS).

Erjavec je na letnem srečanju s slovenskimi diplomati na Brdu ta teden novinarjem dejal: »Slovenska policija odkriva tudi tuje borce, ki so se borili v Siriji. Mene bi bolj skrbelo, če tega ne bi odkrivali.«

Šefic: To ni res

Na ministrovo izjavo se je z demantijem sredi tedna odzval državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic, ki je povedal, da jim med migranti ni uspelo odkriti nobenega borca in pojasnil, da so le obravnavali nekaj ljudi, ki so jih sumili povezav, a so ugotovili, da niso povezani. Erjavčeva izjava o odkritih borcih ni prva podobna v medijih. Pomočnik direktorja uprave kriminalistične policije Boštjan Lindav je novembra na Pop Tv dejal, da so med begunci identificirali 20 tujih borcev in o tem obvestili države, v katere so bili namenjeni. Tudi takrat je bilo govora le o sumih, ki se pa pozneje niso potrdili, pravijo na policiji.

Zakaj to zanima komisijo?

O uspešnosti policije in obveščevalnih služb pri preverjanju, ali so med migranti bojevniki ali celo teroristi, je komisija za nadzor obveščevalcev za zaprtimi vrati razpravljala že novembra po terorističnih napadih v Parizu, ko se je pokazala, da se je del teroristov v Pariz pripotoval med begunci.

Iz Francije so po napadih slovenske varnostno organe tudi povpraševali o 50 posameznikih. Od poslancev smo takrat izvedeli, da država migrantov, ki prečkajo naše ozemlje, varnostno ne preverja zelo temeljito in zato francoskim preiskovalcem najbrž ne bo mogla veliko pomagati s podatki. Po informacijah, ki so jih sredi novembra dobili poslanci, so varnostni organi prstne odtise odvzeli le pet do šest tisoč migrantom.

Ko smo z Dela zahtevali pojasnila, ali to drži, so iz notranjega ministrstva proti koncu novembra odgovorili, da »postopki odvzema prstnih odtisov potekajo na različnih lokacijah, kjer policisti vnašajo odtise v elektronsko aplikacijo, ki je bila pripravljena prav za namen množičnih postopkov registracije migrantov. Podatki se z zamikom vnašajo v skupno evidenco, trenutnih je vnesenih okoli 35.000 prstnih odtisov.« V tistem času je državo prečkalo okoli četrt milijona beguncev. Iz notranjega ministrstva so sporočili še, da ravnanja, ko gre za odtise, tudi ne bodo spremenili.

Vendarle radikalna sprememba

Ko smo preverjali ta teden, ali se je praksa, ker je beguncev zadnje tedne precej manj kot novembra, kaj spremenila, je predstavnik policije za odnose z javnostmi Drago Menegalija zagotovil, da dosledno jemljejo prstne odtise vsem migrantom in vse tudi fotografirajo.

Po neuradnih podatkih se do sinoči zunanji minister komisiji za nadzor obveščevalnih služb ni opravičil, da bi danes imel druge obveznosti ali kaj podobnega. So se pa, je slišati iz komisije, opravičili iz policije, od koder so menda podvomili tudi o pristojnostih komisije za pogovor o uspešnosti odkrivanja teroristov med migranti in nenavadnih javnih izjavah o tem.