Poslanci o izginotju Crnogorca v ljubljanski SDV

Ljubljana – Po polemiki, ali o uboju hrvaškega študenta teologije lahko govorijo le zgodovinarji ali tudi politiki, so v komisiji za peticije in človekove pravice danes do noči govorili o ubojih, ki jih je izvajala SDV, dostopu do arhivov in posledicah.

»Pomagajte nam najti posmrtne ostanke, da ga bomo lahko pokopali,« je poslance na seji, ki jo je sklicala Eva Irgl (SDS), pozvala hrvaška redovnica Bernardina Mila Crnogorac, sestra Stjepana Crnogorca, ki so ga v Salzburgu leta 1972, star je bil 26 let, ugrabili slovenski obveščevalci. Prepeljali so ga v Ljubljano in tu umorili. Da je mrtev, je družina izvedela po štirih desetletjih. Ponoči je večina v komisiji, rezultat je bil 3 : 4, zavrnila predlog, da bi vse veje oblasti komisija pozvala, naj pomagajo pri iskanju trupla. Ostre polemike so se začele že pred prošnjo redovnice. Kar nekaj razprav je Irglova sprožila, ko je na začetku povzela, da sta se opravičila nekdanji šef Službe državne varnosti (SDV) Silvo Gorenc in lobist Janez Zemljarič, ker v vabilu nista našla razloga, zakaj sta vabljena, ni pa se opravičil nekdanji predsednik republike Milan Kučan, s čimer je po mnenju Irglove pokazal nespoštljiv odnos. Majda Potrata (SD) je Irglovi ugovarjala, da ni znano, ali je Kučan dobil vabilo, in jo opozorila, da bi na to morala biti pozorna že zato, ker predsednik njene stranke Janez Janša slovi po tem, da mu vabil pogosto ni mogoče vročiti.

Primer ugrabitve in usmrtitve Crnogorca je novembra lani javnosti predstavil Roman Leljak, ki je za poslance povzel, da so ugrabitev razkrili dokumenti državnega arhiva, v katerem je našel tudi dopis Borisa Mužiča, ki je vodil slovensko SDV, Silvu Gorencu, ki je vodil jugoslovansko, da je bila ugrabitev uspešna in da potrebujejo 70.000 dinarjev in 20.000 dolarjev za nagrade sodelavcem. Leljak se je začudil, da se organi pregona in mediji na razkritje lani niso odzvali. Je pa pri preiskovanju umora Nikice Martinovića stik z njim vzpostavila avstrijska policija in tej je predstavil še dokumente o Crnogorcu. S hrvaškim emigrantom Martinovićem, ki je imel v Avstriji trgovino s cvetjem in zelenjavo, je po Leljakovem mnenju povezan Janez Zemljarič, ki »ve, zakaj ga na tej seji ni«, saj naj bi bil podpisoval načrte in tudi dokumente o plačilih agentu, ki je Martinovića leta 1975 v Avstriji »nevtraliziral« in za nagrado dobil denar za nakup gostilne. Temu agentu je SDV denar nakazovala do osamosvojitve. Po osamosvojitvi je sodeloval s Sovo. Do kdaj natančno, Leljak ne more ugotoviti, ker mu je ta teden arhivska komisija prepovedala ogled bolj aktualnega dela arhiva.

O predlogu vlade, o katerem bo prihodnji teden razpravljal odbor za kulturo, ki ga vodi Majda Potrata (SD), da bi s spremembo zakona omejili dostop do arhivov SDV, je Leljak povedal, da bo vesel, če bo obveljal kompromis in bodo osebni podatki v dokumentih prekriti, papirji pa ostali dostopni. Z ministrstva za kulturo so zagotavljali, da možnosti dostopa raziskovalcev ne bodo bistveno zmanjšane. Vinko Gorenak (SDS) pa je napovedal, da bo, če zapiranje arhivov ostane, zbiral podpise za referendum, kakršnega smo že imeli.

Ob obletnici nastanka stranke je popoldanske zaplete v DZ napovedal predsednik SDS Janša, ki je dejal, da med nami živijo morilci, ki imajo velik vpliv, so nekaznovani in se jih kljub dokazom ne preganja. Odgovoru, ali lahko navede katerega, se je izognil. Se je pa začudil, ker slovenski mediji dogajanja ne razkrivajo tako obširno kot hrvaški.