Tiskane izdaje
Ljubljana - Pri nas levičarsko usmerjeni anarhisti ne predstavljajo nikakršne nevarnosti ustavni ureditvi, ocenjuje predsednica pristojne preiskovalne komisije Maja Dimitrovski. Kot priznava, tudi desni ekstremizem v sedanjem času ne predstavlja nevarnosti za nacionalno varnost, »se pa to lahko spremeni, če bi dobil aktivnejšo podporo nosilcev politične moči.«
Dimitrovski je danes predstavila vmesno poročilo komisije. Ta je po njenih besedah ugotovila, da obstoj skrajnih skupin v Sloveniji, tako levih in desnih kot tudi verskih, prepoznavajo vsi organi nacionalne varnosti. Vendar za zdaj po strokovnih ocenah predstavljajo relativno nizko stopnjo tveganja za državno varnost.
Desni ekstremisti bolje organizirani
Tudi zunanji strokovni sodelavec komisije Peter Umek je na novinarski konferenci med drugim izpostavil stališča ekspertnih prič, da levi ekstremizem v Sloveniji v današnjem času ni težava. »Nekoliko bolj pa so organizirane desne skupine, ki bi jim lahko pripisali ekstremistično ideologijo in delovanje,« je še dejal Umek.
Za spremembe zakonodaje je ključna ugotovitev komisije, da v Sloveniji nimamo splošno uveljavljene definicije ekstremizma. Komisija je zato ponudila svojo definicijo. Ekstremizem opredeljuje kot »izraz, ki označuje dejavnosti, ki so moralno, ideološko ali politično v nasprotju z zapisanimi zakoni ter nezapisanimi normami države, ki so skrajno nestrpne do drugih, zavračajo demokracijo kot sredstvo vladanja in načina reševanja težav, in ki ne nazadnje zavračajo veljavni družbeni red.«
Mate prepričan drugače
Vmesno poročilo preiskovalne komisije DZ za oceno delovanja ekstremističnih skupin je pomanjkljivo, saj ne omenja nekaterih pojavnih oblik ekstremizma v Sloveniji, meni podpredsednik komisije Dragutin Mate. Kot je poudaril, so poleg tega nekatere sodelujoče ekspertne priče zavajale komisijo, nekatere med njimi pa so tudi politično aktivne.
Mate je danes predstavil ločeno mnenje članov komisije iz vrst SDS, SLS in NSi. V izjavi za javnost je dejal, da preiskovalna komisija nima vzvodov za ocenjevanje varnostnega tveganja, saj so v Sloveniji za to pristojne institucije, ki komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb tudi redno poročajo.
Tudi iz teh poročil je razvidno, da je v Sloveniji za zdaj velja nizka stopnja ogroženosti, je pojasnil. Bi bilo pa iz njih težko sklepati, katere pojavne oblike ekstremizma so pri nas pogostejše.
Priče so bile politično motivirane
Mate je bil kritičen tudi do izbora ekspertnih prič, ki so sodelovale pri delu komisije. Po njegovih besedah se za nekatere da ugotoviti, da so zavajale preiskovalno komisijo. Ena od njih je denimo govorila o 150 potencialnih ekstremistih v Sloveniji in se pri tem sklicevala na vir iz policije. Vendar pa je policija zanikala, da bi imela takšen podatek, je spomnil. Nekatere druge priče pa so po njegovih besedah politično aktivne, ena v stranki Zares, druga pa v stranki Solidarnost.
Poročilo je "revno" tudi na področju opredelitve pojavnih oblik ekstremizma v Sloveniji. Tako denimo v njem ni zaslediti omembe skrajnih nacionalnih gibanj oz. ljudi, ki se preselijo v neko državo in tam tudi na nasilni način izražajo svoja skrajna stališča. Poleg tega se tudi v Sloveniji srečujemo s posameznimi primeri odhodov ljudi iz države na bojišča na Bližnjem Vzhodu. Tudi tega v poročilu ni, je še opozoril Mate.
