Komu najbolj koristijo migracije

Politika odprtih vrat v Nemčiji se zaostruje, podobno tudi v Sloveniji vodilna opozcijska stranka SDS zahteva zaostritev.
Objavljeno
05. april 2018 22.30
Barbara Hočevar
Barbara Hočevar
Ljubljana – Politika odprtih vrat v Nemčiji se zaostruje, podobno tudi v Sloveniji vodilna opozcijska stranka SDS zahteva zaostritev državne politike na tem področju. Migracije pa niso zgolj politično vprašanje, z njim se ukvarja tudi Europol.

SDS bo zahtevala sklic izredne seje državnega zbora za obravnavo priporočil vladi za odpravo kvot za sprejem prosilcev za azil in za zaostrovanje zakonodaje, povezane z mednarodno zaščito in migracijami. Da je ta tema aktualna z več vidikov po vsej EU, kaže tudi podatek Europola, da evropski varnostni organi sledijo več kot 65.000 tihotapcem ljudi, kar je še enkrat več kot na vrhuncu migrantske krize.

Tihotapljenje ljudi velja za eno najhitreje rastočih dejavnosti organiziranega kriminala, po ocenah poznavalcev vredno več milijard evrov. Kar 63 odstotkov tihotapcev, ki izkoriščajo upanje ljudi, da bodo na stari celini našli varnost in boljše življenje, je iz evropskih držav.

Migracije so zelo kompleksen varnostni in humanitarni izziv za Evropo in tudi za Slovenijo, se strinja dr. Iztok Prezelj, strokovnjak za nacionalno varnost z ljubljanske fakultete za družbene vede.



Malo je verjetno, da bi se ponovila migrantska kriza iz leta 2015. Foto: Louisa Gouliamaki/AFP

Že dalj časa se napoveduje nov migrantski val. Se mu zdi mogoč? »V Sredozemskem morju se pritisk nikoli ni končal, na balkanski poti pa je njegov vrhunec zagotovo minil. Mislim, da se v kratkem ne more ponoviti kaj takega, kot se je dogajalo leta 2015, ker verjetno nihče iz Evrope ne bo več migrantov povabil tako, kot jih je nemška kanclerka. Vendar se ta pritisk nikoli ne bo nehal. Migracijski val se bo ponovil, a ne v tako drastični obliki in v tako kratkem času.«

Težko bo zagovarjati sredinsko pot

Za strankarsko sfero je v zadnjem času značilna polarizacija pri tem vprašanju. Migracije so zelo ranljiva tema v vsakem predvolilnem procesu in zagotovo se bodo morale tudi stranke iz centra opredeliti do tega, je prepričan. Slovenija se je, tako kot Evropa, že razdelila na dva dela – liberalnejši bi vsem migrantom dal vse pravice, zaskrbljeni del državljanov pa izhaja iz tradicionalno usmerjenih desnih vrednot in izpostavlja pomisleke v zvezi z integracijo, ekonomskimi učinki in varnostjo.

»Pri teh volitvah ne bo nič novega, vprašanje se bo odprlo in zelo težko bo zagovarjati neko sredinsko pot. Pričakujem podoben diskurz kot ob migracijski krizi leta 2015. Ta zgodba je razklala Evropo in Slovenijo in ju bo tudi v prihodnosti. Ljudje, ki bodo zagovarjali različne poglede, se ne bodo poslušali med seboj, vsak bo govoril svoje, eni aktivistično, eni iz nekih drugih motivov,« meni Prezelj. Taka debata bo po njegovem najbolj vplivala na neopredeljene, ki pa jih je veliko.

V več evropskih državah se kaže trend, da se parlamenti oziroma vlade sučejo v desno. »Pri tem se evropski demokratični proces ujame v lastno zanko, na prav tisti točki, na kateri je ranljiv. Če pride skozi demokratični proces na oblast avtokrat ali avtokratska stranka, ima demokracija hud problem, ker njene prvine ne bodo upoštevane pri vodenju te države. Če pogledamo Turčijo, je bil Erdoğan na začetku najbolj sprejemljiv za zahodne države, pojavljal se je kot reformator in kot vizija Turčije, potem pa se je, zaradi notranjih in tudi zunanjih elementov, spremenil v človeka, ki z najvišjega vrha ogroža samo demokracijo v Turčiji.«

Tudi Slovenija je ranljiva

Tudi Orbanu so se mnogi najprej smejali, ko je predlagal postavitev ograj. Potem so ga začeli kritizirati in napadati, a je zdržal in ima podporo znotraj Madžarske. »Pri tem se seveda vprašaš, kaj pa je demokratično urejanje migracij. Ali to pomeni etično in v skladu z mednarodnimi predpisi? Ali pa je to mogoče v skladu s tem, kar bodo ljudje volili? Tako pridemo do populizma. Vse stranke se srečajo z izzivom, da bi postale populistične, ker bodo dobile več volivcev. S poenostavljenimi trditvami, da so tujci grožnja, da se ne integrirajo, da jemljejo službe, je zelo lahko pridobiti glasove.«

Tudi Slovenija je ranljiva za tak populizem. Ekstremni scenariji migracij, ko pride 10.000 migrantov in se porabi milijon evrov na dan za njihovo oskrbo, kot se je zgodilo leta 2015, so tako izredna okoliščina, da je nobena država dolgoročno ne more ne podpreti ne prenesti. V ekstremnem scenariju smo vsi zelo konservativni, opozarja. »Večinoma pa ne govorimo o tem. Ko bodo volitve, moramo zelo paziti, da se ne zlorablja običajne situacije, kot jo imamo, z ekstremno, kakršna je bila ob krizi. Ker če urejaš nekaj vsakdanjega v skladu z nečim izjemnim, kar se zgodi enkrat na 50 let, imaš hud problem. Kdor bo hotel zlorabljati to temo za nabiranje točk, bo počel prav to.«