Komunikativna strokovnjakinja Maja Makovec Brenčič na vročem stolu

Ljubljana – Profesorica dr. Maja Makovec Brenčič, letnik 1969, prorektorica Univerze v Ljubljani za prenos znanja in profesorica na ekonomski fakulteti v Ljubljani, naj bi danes postala tretja kandidatka za ministrico za izobraževanje, znanost in šport v vladi premierja Mira Cerarja.

Iskanje šolske ministrice je – potem ko sta njeni predhodnici odstopili, prva zaradi afere honorarji, druga zaradi afere plagiat – potekalo med preizpraševanjem, kdo si danes sploh še upa zasesti ta vroči ministrski stolček. Za sogovornike v visokem šolstvu, ki med drugim nestrpno čakajo novi visokošolski zakon, bi bila primerna le oseba z najmanj profesorskim nazivom. Teh ni mrgolelo, saj so se, kot je bilo slišati, bali morebitnih razkritij v Supervizorju. Zaposleni v osnovnem in srednjem šolstvu so znova upali, da bo ministrski položaj končno zasedel nekdo iz njihovih vrst. A potem ko se je izkazalo, da je bil magisterij Klavdije Markež plagiat, so morali to upanje opustiti, kajti ni bilo verjetno, da bi lahko ta položaj zasedel kdo, ki ne bi imel za sabo ugledne akademske kariere.

Maja Makovec Brenčič, doktorica znanosti s področja poslovodenja in organizacije, je redna profesorica na področju mednarodnega poslovanja. Leta 1993 se je zaposlila; najprej v izvoznem oddelku IUV Vrhnika, nato na ljubljanski Ekonomski fakulteti (EF). Tam vodi tudi podiplomski program International Business. Kot prodekanja za razvoj je med letoma 2009 in 2013 skrbela za razvoj strategije EF, novih produktov in internacionalizacijo. Do aprila 2013 je predsedovala Svetu Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu, oktobra 2013 pa je bila imenovana za prorektorico Univerze v Ljubljani za področje prenosa znanja, kjer je poskušala povezovati univerzo, raziskovalno dejavnost in gospodarstvo.

Od leta 2008 do februarja 2014 je bila predsednica Društva za marketing Slovenije (DMS) in do konca leta 2013 tudi podpredsednica Oglaševalskega razsodišča pri SOZ. Objavlja v uglednih znanstvenih in strokovnih revijah s področja mednarodnega poslovanja in trženja in njena bibliografija obsega preko 250 tovrstnih objav. Raziskovalno se, kot piše na spletni strani EF, osredotoča predvsem na internacionalizacijo podjetij, trženje na podlagi odnosov, mednarodno trženje in povezanost trženja ter prodaje. Svoja znanja prenaša tudi v slovenska mednarodno delujoča podjetja, saj jim svetuje na področjih internacionalizacije, razvoja trženja in trženjskih strategij. Med drugim je ena od predstavnikov kapitala v nadzornem svetu Žita, sedela pa je že tudi v nadzornem svetu Gorenja.

Dobri odzivi na kandidaturo

Prvi odzivi na njeno kandidaturo so spodbudni. Velja za kompetentno in izkušeno strokovnjakinjo, ki je obenem komunikativna in povezovalna, polna optimizma in energije. Morebitni pomislek je bil povezan predvsem s tem, da prihaja z Univerze v Ljubljani in bi torej kot ministrica lahko delovala kot lobistka te ustanove. A po drugi strani se Maja Makovec Brenčič, kot pravijo tisti, ki jo dobro poznajo, preda funkciji, ki jo prevzame, zato ni pričakovati, da bo zastopala univerzo za vsako ceno. Ne velja za vzvišeno, avtokratsko osebo, ampak za osebo, ki zna prevzemati odgovornost. Njeno predanost vsakokratni funkciji pogostokrat označijo za hiperambicioznost. A to ni nujno hiba; lahko tudi pomeni, da ni polovičarka. Dobro pozna področje visokega šolstva in znanosti, delno tudi športa, manj pa področje vrtcev, osnovnih in srednjih šol, kar tudi priznava in pravi, da bo iskala pomoč strokovnjakov; najverjetneje državne sekretarke Andreje Barle Lakota, ki je znala v času brezvladja med drugim stopiti naproti učiteljem in poskrbeti, da so na ministrstvu našli denar za plačevanje njihovega dela pri vrednotenju nacionalnega preizkusa znanja.

Pogajanja s prekaljenimi šolskimi mački

Kot ministrica – leta 2011 jo je Spomenka Hribar s skupino somišljenikov predlagala za mandatarko – se bo morala lotiti reševanja perečih kratkoročnih problemov, kot je ta, kaj narediti z učbeniki, ki jim poteče veljavnost potrditve na strokovnem svetu, srednjeročnih, kot je sprememba namena in izvajanja nacionalnega preizkusa znanja in dolgoročnih, kot je sprememba visokošolske zakonodaje. Sama je kot vsebinske prioritete izpostavila ureditev zakonodaje (na področju visokega šolstva in raziskovalne dejavnosti), stabilnost financiranja in zagotavljanje kakovosti na vseh ravneh.

Pogajalci na drugi strani so prekaljeni šolski mački, zato bo predvsem na področjih, ki jih ne obvlada, potrebovala podporo in znanje strokovnega kadra na ministrstvu. Sama pravi, da bo to podporo sprejela in da je treba nadaljevati zastavljene projekte znotraj danih okvirov.

Realne in premišljene rešitve, ki morda ne bodo nujno vedno všečne, bo, kot kaže, iskala skozi dialog in mediacijo. Pri tem bi ji koristila politična podpora premierja, kajti vlada prek njenega profesorskega kolega in finančnega ministra Dušana Mramorja šolstvu sprva ni želela nameniti dovolj denarja. Premier očitno vendarle ve, kako pomemben je resor za prihodnost družbe, saj ga je ohranil v kvoti SMC.

Preden se je odločila za sprejem kandidature, je pri sebi opravila interno revizijo. Premoženjsko. Stanovsko. Znanstveno. Svoje honorarje je že razkrila pristojnim. Menda nima kaj izgubiti. Res pa je, da človek, ki se odloči za tak korak, še sam ne more vedeti, kje bo kdo brskal. Bodo preiskovali njeno preteklo politično povezanost z LDS? Veliko število univerzitetnih predmetov, katerih je nosilka? Levi ženski politični lobi?

Šolski prostor potrebuje stabilnost. Ministrski položaj mora nujno prevzeti oseba, ki bo lahko dokončala vsaj en mandat. Od kandidatke za ministrico se ta hip pričakuje še nekaj več: da bo zagovarjala etično in odgovorno znanost in šolstvo. Afera honorarji je doslej odnesla le ministrico Stanko Setnikar Cankar, sistemskih sprememb, ki bi uredile ugotovljene nepravilnosti, pa ni na obzorju.