Tiskane izdaje
Vlada je popravek ureditve, ko gre za doplačila pokojnin, predlagala, da bi zmanjšala obveznosti države do sklada obrtnikov in podjetnikov. Na predlog zunanjega ministrstva je predlagala še doplačila nekdanjim uslužbencem Zvezne republike Jugoslavije, ki del pokojnin zadnja leta prejemajo iz Srbije, kjer so te določene nižje kot v Sloveniji. Število upravičencev do državne refundacije skladu obrtnikov in podjetnikov se bo znižalo s 5573 na manj kot tisoč, finančna obveznost države pa na leto za 13,6 milijona evrov, je vlada zapisala ob predlogu, kako bi zmanjšala državno obveznost do obrtnikov, ki izvira še iz časov socializma in je bila po oceni vlade doslej preveč nejasna, zaradi česar so ti državi pošiljali visoke račune, potekajo pa tudi sodni spori.
Pravniki v parlamentu so opozorili, da bi morala vlada, če predlaga tak poseg, natančneje pojasniti, od kod izvira obveznost doplačila in kakšna je vsebina sodnih sporov.
Za dodatke nekdanjim zveznim uslužbencem, večinoma gre po oceni vlade za nekdanje uslužbence zveznega sekretariata za zunanje zadeve, ki so se pozneje zaposlili na zunanjem ministrstvu, bi šlo leta 2017 46.710 evrov, leta 2018 pa 55.710 evrov. V zakonodajno-pravni službi so poslance opozorili, da ni jasno, kdo vse bi bil upravičen do »zveznih« dodatkov k pokojninam, hkrati pa so opozorili, da rešitev, da bi novosti pri pokojninah obveljale že s 1. 1. 2016, kar je predlagala vlada, ni realno izvedljiva, ker je to novo leto že mimo.
Napako pri datumu, ker bi zakon po načrtih vlade moral biti sprejet že lani, bo koalicija danes odpravila z dopolnilom.
Odbor za finance bo popoldne razpravljal o poročilu o državnih pomočeh v letih 2012, 2013 in 2014, ki se dramatično razlikuje od podobnih poročil v prejšnjih letih. Na finančnem ministrstvu so razliko, ki jo predstavljamo grafično, označili za posledico kriznih ukrepov. V bolj preprosti govorici pa je to bila državna pomoč bankam, ki je presegla vse druge državne pomoči celo v seštevku več let. V teh treh letih je NLB dobila kar 1,9 milijarde evrov državne pomoči, NKBM 0,9 milijarde, Abanka Vipa 591 milijonov, Factor Banka 323 milijonov, Probanka 225 milijonov, Banka Celje 190 milijonov evrov. Podrobne podatke, kdo je dobil največ državnih pomoči, smo predstavili že lani, ko je poročilo parlamentu finančno ministrstvo pripravilo.
Še najbližje astronomskim vsotam so med bolj običajnimi prejemniki državnih pomoči bile železnice, ki so v treh letih za potniški promet dobile 162 milijonov evrov. Pomoči za reševanje podjetij, ki bi sicer končala v stečajih, so bile v primerjavi z reševanjem bank drobiž: Cimos je v treh letih dobil 35 milijonov evrov, mariborska Livarna 5,1 milijona. Za dodatno primerjavo, Rudniku Trbovlje Hrastnik je država v omenjenih treh letih namenila slabih 20 milijonov evrov pomoči, Termoelektrarni in toplarni Ljubljana pa slabih 8,7 milijona evrov.
