Tiskane izdaje
Ljubljana – O hitrem prenosu pristojnosti med ministrstvi, kakršnemu smo običajno priča ob nastajanju vlad po volitvah, danes odločajo poslanci. Duhove najbolj buri načrt vlade, da naloge in pristojnosti direktorata za informacijsko družbo namesto ministrstva za izobraževanje prevzame ministrstvo za javno upravo.
Pod kritike načrtov o prenosu pristojnosti se je ob uglednih informatikih podpisala vrsta nekdanjih ministrov iz zelo različnih vlad in strank: Pavel Gantar, ki je področje vodil v času Janeza Drnovška, Žiga Turk, ki je bil superminister v vladi Janeza Janše, in Jernej Pikalo iz vlade Alenke Bratušek. Peticijo proti podrejanju informacijske družbe državni informatiki je podpisal celo Franci Pivec, ki je bil minister v še republiški vladi Dušana Šinigoja, pozneje pa delegat v tridomni skupščini.
Forum za digitalno družbo je včeraj poslance znova pozval, naj zavrnejo spremembo zakona. Njihove zadnje ocene so dostopne tukaj. Naslovili so jih: Poslanci, ustavite podržavljanje interneta...
Na del očitkov kritikov pred razpravami in odločanjem poslancev odgovarja minister za javno upravo Boris Koprivnikar.
Bo večina poslancev danes spremenila pristojnosti ministrov in vam dodelila odgovornost tudi za direktorat za informacijsko družbo?
Kot ministrstvo bomo vztrajali pri spremembi zakona o državni upravi. Menimo, da je koristna, omogočila bo optimizacijo delovanja vlade. To smo tudi temeljito obrazložili in se o tem pogovarjali tudi s strokovno javnostjo. Čeprav je načeloma organizacija vladnih resorjev stvar vlade same.
Vrsta nekdanjih ministrov iz različnih strank vas kritizira, da ravnate rokohitrsko. Podpisali so celo peticijo proti postopku in vsebini.
Da so nekdanji ministri podpisovali peticijo proti načinu sprejemanja zakona, se mi zdi čudno. Zakon o državni upravi je bil doslej podobno spremenjen že kakšnih osemkrat, trikrat celo v paketu z drugimi zakoni. Pa nikoli ni bil postopek drugačen in nikoli ni bilo javne razprave. Tokrat smo jo na pobudo javnosti pripravili.
Kritike me presenečajo. Na trditve nekdanjih ministrov, odgovornih za področje, in drugih, ki so se jim pridružili, smo tudi odgovorili. Želimo izboljšati način delovanja in stagnacija področja informacijske družbe zadnja leta kaže, da ali ni bilo dovolj dobrega vodenja ali pa da organizacija ni bila prava.
Kaj pravite na bojazen, da bo področje informacijske družbe in telekomunikacij podrejeno modernizaciji javne uprave?
Javna uprava je del te družbe. S svojim delom po dveh letih kažemo, da na razvoj informatike v javni upravi gledamo povezano z razvojem informacijskih podjetij, informacijsko in civilno družbo. Veliko je sodelovanja, delitve resursov. Nasprotno, kot trdijo kritiki, je: na informatiko javne uprave gledamo kot na del informacijske družbe.
Ta si res zasluži več pozornosti kot doslej. Upamo, da bomo uspehe pri informatiki v javni upravi kot tempo razvoja lahko prenesli tudi na širše področje.
Kako bi odgovorili predsedniku KPK Borisu Štefanecu, ki je protestiral, da je šele iz medijev izvedel, da prenašate tudi pristojnost za področje preganjanja korupcije.
Vlada se mora znotraj svojih resorjev odločiti, kdo bo lahko najbolj uspešno opravljal naloge. Za informacijsko družbo in korupcijo je bilo rečeno, da smo ravnali rokohitrsko. To ni res. V vladi smo se več mesecev usklajevali, kako bi čim bolj učinkovito izvajali naloge na posameznih področjih.
Kako komentirate očitek, da koncentracija pristojnosti na vašem ministrstvu veča korupcijska tveganja?
Ta očitek se mi zdi nerazumljiv. Odgovornost za protikorupcijsko področje umikamo z našega ministrstva na ministrstvo za pravosodje. Sami si želimo zunanji nadzor nad našim delom ... Težko je odgovarjati na očitke o kar neki potencialni koruptivnosti. S svojim delom v dveh letih nisem z eno odločitvijo ali početjem dal nikakršnega povoda za najmanjši sum česa koruptivnega. Enako se bom trudil tudi v prihodnje.
