Tiskane izdaje
Ljubljana - Minister za javno upravo Boris Koprivnikar in direktor urada za makroekonomske analize Boštjan Vasle sta pred jutrišnjo celodnevno stavko 16 sindikatov javnega sektorja stopila pred medije, da bi pojasnila, v kakšni javnofinančni kondiciji je država.
Koprivnikar je dejal, da bi uresničitev stavkovnih zahtev, ki so težke 991 milijonov evrov, državo ponovno potisnila v recesijo. Masa za plač v javnem sektorju se je v zadnjem dveletju povišala za več kot desetino, povprečna plača za sedem odstotkov, prav tako plače v javnem sektorju rastejo hitreje kot v zasebnem, je spomnil.
Vasle je dodal, da je javnofinančno vzdržno le to, da plače rastejo sorazmerno z rastjo produktivnosti. V zasebnem sektorju je bila rast plač lani v 11 mesecih pribiližno 2,7-odstotna. Če bi se za toliko povišale plače v javnem sektorju, bi to pomenilo okoli 140 milijonov evrov.
Za letos pričakujejo, da bo rast plač v zasebnem sektorju približno 3,4-odstotna. Če bi se enako povišale plače v javnem sektorju, bi to pomenilo 170 milijonov evrov, je preračunal Vasle.
Koprivnikar je še poudaril, da prekinitev dela ne bo plačana, saj je interesne narave, in da je vlada do zdaj izpolnila vse svoje zaveze. Država stavke, ki je »za nekaj več« in ne za izpolnitev pravic, ki so zaposlenim kršene, po njegovih besedah ni dolžna plačati.
Sindikati: Vlada predpostavlja, da gre za manjvredna delovna mesta
Medtem iz skupnega stavkovnega odbora sindikatov pred jutrišnjo stavko sporočajo, da vlada nadaljuje z ignorantskim odnosom do njihovih legitimnih zahtev.
Vladna stran je namreč na včerajšnjih prvih pogajanjih sprva izrecno trdila, da ima pooblastila za pogajanja o vseh stavkovnih zahtevah, vendar po treh urah razgovorov obrnila stališče in zavrnila dogovorjanje o večini sindikalnih zahtev.
Predstavniki sindikatov vztrajajo, da je vlada v ločenem dogovoru z zdravniki in drugimi skupinami porušila razmerja med poklicnimi skupinami javnega sektorja. Zato bi jih morala ponovno vzpostaviti in spremeniti vrednotenje prav vseh delovnih mest. Vendar ji to ne ustreza, saj bi morala spet zvišati vrednosti plačnih razredov zaposlenih, ki so uvrščeni do 26. plačnega razreda, za katere predpostavlja, da so manjvredna, so zapisali v sporočilu za javnost.
Za zdravnike od 250 evrov, za ostale 60
Ti zaposleni so bili deležni le odprave anomalij, na katero so čakali od leta 2008 in s katero so pridobili en plačni razred ali dva, izjemoma tri ali štiri, ko je šlo za najnižje vrednotena mesta. Istočasno so se zdravnikom v izhodišču povišala za tri do sedem plačnih razredov, kar znaša med 250 in 800 evrov, je že včeraj naštel Vladimir Lazić, sekretar sindikatov v zdravstvu Pergam.
Sindikalisti so prav tako zavrnili Koprivnikarjeve izjave, da si je vlada zelo prizadevala za sklenitev dogovora z njimi. »Povsem jasno postaja, da se še vedno izogiba svoji odgovornosti za porušena razmerja v enotnem plačnem sistemu in stanja ni pripravljena sanirati. Prav tako iz vladnih izhodišč izhaja, da njena pogajalska skupina zavrača odpravo ukrepa osemodstotnega znižanja vrednosti plačnih razredov po Zujfu in da torej nima mandata za pogajanja o tem. To je jasen znak, da se o odpravi še preostalih varčevalnih ukrepov ni bila pripravljena dogovoriti,« so še zapisali.
Protestni shod na Gregorčičevi
Ker sindikati z vlado niso dosegli dogovora, bodo jutri med drugim stavkali veterinarji, cariniki, finančna in geodetska uprava, farmacevti, zaposleni v zdravstvu, vzgojitelji in šolniki, visokošolski delavci, novinarji in kulturniki.
Za povečavo kliknite na infografiko.
Stavkajoči se bodo ob 12.05 zbrali pred vladnim poslopjem na Gregorčičevi, kjer bodo prisotni tudi gasilci in vojaki. Prvi so se sicer z vlado dogovorili, zato ne bodo stavkali, vendar želijo podpreti kolege, hkrati pa se tudi sami zavzemajo za konec varčevanja in povečanje vrednosti plačne lestvice. Vojaki po zakonu ne smejo stavkati, za udeležbo na protestu bodo vzeli dopust.
V zdravstvu in socialnem varstvu vabijo na pogajanja
Del zdravstva, nege in socialnega varstva, ki ne bo stavkal jutri, 13. februarja organizira ločeno dveurno opozorilno stavko. Ker vlada še vedno ni odgovorila na njihove zahteve, jo ta petek vabijo na prvo sejo pogajanj, na katero so povabili ministrici za zdravje in delo.
Kot sindikati, ki bodo jutri prekinili delo, tudi v sindikatu delavcev v zdravstveni negi in sindikatu zdravstva in socialnega varstva zahtevajo dvig plačne lestvice za osem odstotkov in primerljivost z zdravniškimi delovnimi mesti. Jutrišnjo stavko kolegov sicer podpirajo.
Sviz ne namerava odstopiti od stavkovnih zahtev
Predstavniki sindikata Sviz in vlade so danes nadaljevali pogajanja pred stavko, ki jo je Sviz napovedal za 14. februar. Po mnenju vladne strani so pri zahtevi glede plač visokošolskih učiteljev blizu rešitvi, a Sviz ne namerava odstopiti od nobene od vsebinskih zahtev, med katerimi je ustreznejše vrednotenje plač izobraževalnega dela.
Na pogajanjih so danes odprli ključno vprašanje, ki po presoji Sviza utemeljuje njihove argumente za zahtevano izboljšanje plač, to pa je slabše vrednotenje izobraževalnega dela glede na primerljiva delovna mesta v javnem sektorju, je po pogajanjih dejal glavni tajnik sindikata Branimir Štrukelj. »Na istih stopnjah izobrazbe nekateri nosilni poklici, denimo vzgojitelj in učitelj, dobivajo nižje plače,« je ilustriral. Od vsebinskih vprašanj, med katerimi je ustreznejše vrednotenje šolnikov, po njegovih besedah ne nameravajo odstopiti.
Kot je spomnil, podpirajo stavkovne zahteve sindikatov javnega sektorja, ki bodo stavkali jutri. A Sviz ne zahteva zvišanja plač, ampak odpravo zaostajanja v plačah. »Tu je ključna razlika med nami in kolegi, ki so stavko napovedali za sredo,« je pojasnil.
