Tiskane izdaje
Ljubljana - Organizacija Transparency International (TI) je v sredo objavila poročilo o lobiranju v Evropi, v katerem je Slovenijo uvrstila na prvo mesto po kakovosti zakonske ureditve lobiranja med 19 evropskimi državami. Kot so ugotavljali v poročilu, ima Slovenija urejen nadzor nad lobiranjem, saj zakon o integriteti in preprečevanju korupcije javne uslužbence zavezuje k poročanju o stikih z lobisti. Hkrati pa so opozorili, da je izvajanje predpisanega obveznega poročanja o lobističnih stikih pomanjkljivo, zlasti na ravni lokalnih skupnosti.
Dodatno osveščanje o zakonskih obveznostih
Tudi na ministrstvu za javno upravo ugotavljajo, da je izvajanje zakonodaje pomanjkljivo. Kot so pojasnili za STA, je Slovenija zakonodajno gledano ena najnaprednejših držav, saj ima področje lobiranja urejeno v zakonu, česar denimo nimajo Švedska, Finska, Španija, Danska in Italija. Poleg tega je ena od redkih držav EU, kjer je register lobistov obvezen, saj imajo tako ureditev le še Avstrija, Litva in Poljska, so spomnili.
A tako kot TI tudi na ministrstvu za javno upravo ugotavljajo, da je izvajanje zakona pomanjkljivo, saj prijavljanje lobističnih stikov s strani lobirancev ni dosledno oziroma se pri nekaterih organih sploh ne izvaja. Po njihovem mnenju je prvenstveno potrebno dodatno osveščanje potencialnih lobirancev glede zakonskih obveznosti. Zato so, kot so pojasnili, v sodelovanju s TI januarja letos že pripravili letak, ki predstavlja vodnik ravnanja za funkcionarje in javne uslužbence v primeru lobiranja. Prav tako pa so po njihovih navedbah na tem področju predvidena dodatna usposabljanja v skladu s programom vladnih ukrepov za preprečevanje korupcije v letih 2015 in 2016.
Preučili bodo določbe, ki urejajo lobiranje
Obenem na ministrstvu pojasnjujejo, da bodo v okviru priprave osnutka novele zakona o integriteti in preprečevanju korupcije preučili tudi določbe, ki urejajo lobiranje. Omenjen osnutek novele pripravljajo v sodelovanju s pravosodnim ministrstvom in Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK), v medresorski delovni skupini pa sodelujejo tudi predstavniki notranjega ministrstva.
Pred oblikovanjem osnutka gradiva - rok zanj je do konca leta 2015 - bodo opravili pregled relevantne sodne prakse, ki vpliva na izvajanje pooblastil in pristojnosti KPK oziroma na nemoten potek postopkov, ki jih ta izvaja. Pri tem bodo upoštevali usmeritve, da mora KPK obdržati položaj samostojnega in neodvisnega organa pri izvajanju svojih pooblastil in zakonskih pristojnosti, so napovedali.
