Korak naprej pri sprejetju družinskega zakonika

Ljubljana – Pri posvojitvah je nujno treba upoštevati koristi otroka, in ne pravice odraslega do tega, da sme posvojiti, trdijo tako zagovorniki kot nasprotniki novega družinskega zakonika, le to, kaj je korist otroka, razumejo različno. Po pričakovano burni razpravi so člani parlamentarnega odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide včeraj potrdili 213. člen zakonika, ki opredeljuje posvojitve in je v preteklosti dvignil daleč največ prahu.

Zakonca ali zunajzakonska partnerja lahko samo skupaj posvojita otroka, razen če eden od njiju posvoji otroka svojega zakonca ali zunajzakonskega partnerja, določa novi zakonik. Za homoseksualni par v partnerski ali zunajpartnerski skupnosti pa velja, da skupaj ne moreta posvajati, lahko pa en posvoji otroka svojega partnerja. To sta določili, ki sta po večurni razpravi obveljali v predlogu in so ju zagovarjali zlasti predstavniki koalicije.

SDS je predlagal svoje amandmaje. Svoj prvotni predlog, da bi smela moški in ženska otroka posvojiti le, če sta poročena, ker tako po besedah Franca Cukjatija pokažeta resnost svoje zveze, so omilili s predlogom, da jima je dovoljeno otroka posvojiti tudi, če živita v zunajzakonski skupnosti, vendar jo morata prej registrirati in jo vpisati v matični register, da se pravno ugotovi njen obstoj. Ker registracija zunajzakonske skupnosti ne obstaja, je predsednica odbora Andreja Črnak Meglič (SD) amandma označila za nesmiselen, poleg tega pa se po njenih besedah v postopku posvojitve tako in tako preverja trdnost zveze.

Za homoseksualna partnerstva, ki bi morala biti po mnenju SDS prav tako registrirana, se pri SDS strinjajo, da sme eden posvojiti biološkega otroka drugega, vendar ne more prevzeti naziva oče oziroma mati. »Otrok ne more imeti dveh očetov ali dveh mater. Pojem mame in očeta je nacionalno, kulturno, demografsko izjemno pomemben. Izničiti ga pomeni veliko škodo,« je poudaril Cukjati, ki kolegov poslancev ni prepričal, da bi za te amandmaje dvignili roke.

Mama bi lahko 
postala tudi sestra

Aleš Primc iz civilne iniciative Za družino in pravice otrok ter Tadej Strehovec iz Komisije za pravičnost in mir sta izrazila vrsto pomislekov na možnost, da bi istospolno usmerjenim priznali pravico do kakršne koli posvojitve. Kompromisni predlog je po njunem mnenju manipulacija, da bi se ti pari zaradi diskriminacije pritožili na ustavno sodišče in tako dobili pravico do popolnega posvajanja.

Mitja Blažič iz kampanje Za vse družine, ki pričakuje enakost pred zakonom in meni, da v Sloveniji živi najmanj 60.000 istospolno usmerjenih, pa je njima in drugim nasprotnikom predloga predstavil vrsto analiz iz tujine, ki so pokazale, da usmeritev staršev ne vpliva na noben vidik razvoja otroka.

Med amandmaji SDS, ki so obveljali, pa je eden, ki bo precej spremenil obstoječo ureditev. Doslej je veljalo, da sploh ni mogoče posvojiti sorodnika v ravni vrsti, France Cukjati pa je predlagal, da bi to še veljalo, razen v primeru starih staršev in vnukov. To je po mnenju SDS v otrokovo korist, saj se tako ohranjajo temeljne družinske vezi.

Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je pojasnil, da to ne bi bilo koristno za oblikovanje otrokove identitete, poleg tega pa bi bilo mogoče v takšnih primerih poskrbeti za drugo obliko njegovega varstva. Če otroka posvojita dedek in babica, se porušijo sorodstvena razmerja – strici in tete postanejo bratje in sestre, bratranci in sestrične pa nečaki in nečakinje; če je eden od staršev še živ, bi v tem primeru postal otrokov brat ali sestra. Kljub tem argumentom so štirje člani odbora predlog potrdili, štirje pa ne in ga tako sprejeli. Med drugimi je zanj glasovala predsednica odbora z obrazložitvijo, da jo je tudi življenje kaj naučilo.