Koroški Slovenci želijo v deželni ustavi priznanje jezikovne raznolikosti

Čeprav slovenščina ne bo uradni deželni jezik nove deželne ustave, želijo koroški Slovenci spremeniti njen 5. člen.

čet, 20.04.2017, 14:48; spremenjen: 15:04
Ministrstvo za zunanje zadeve izraža zadovoljstvo nad omembo Slovencev

Ministrstvo se je danes odzvalo na zadnji osnutek deželne ustave avstrijske Koroške. Izrazili so zadovoljstvo nad izrecno navedbo Slovencev v novem osnutku deželne ustave kot zgodovinskim korakom in priznanjem kolektivnih pravic slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem.

Podprli pa so tudi dodatne predloge organizacij slovenske narodne skupnosti k osnutku 5. člena deželne ustave glede uresničevanja jezikovnih pravic slovenske narodne skupnosti v temeljnem aktu dežele Koroške.

Celovec, Ljubljana − Kot smo poročali včeraj, so na avstrijskem Koroškem dosegli dogovor o besedilu nove deželne ustave. Krovne organizacije koroških Slovencev pa so predsedniku ustavnega odbora celovškega deželnega zbora Andreasu Scherwitzlu danes posredovale pripombe in predloge za spremembe zadnjega osnutka deželne ustave avstrijske Koroške, ki ga je v sredo v Celovcu predstavila vladajoča deželna koalicija. Pripombe in predlogi se nanašajo na 5. člen osnutka.

Prav danes naj bi o dokončnem predlogu nove ustave razpravljal pristojni odbor deželnega zbora, 1. junija pa ga bo potrjeval celoten deželni zbor v Celovcu. Za sprejetje nove deželne ustave je v celovškem deželnem zboru potrebna dvetretjinska podpora. Pred potrjevanjem v deželnem zboru bo še odprta razprava, na kateri nameravajo koroški Slovenci predstaviti in utemeljiti svoj predlog.

Krovne organizacije koroških Slovencev, Narodni svet koroških Slovencev (NSKS), Skupnost koroških Slovencev in Slovenk (SKS) ter Zveza slovenskih organizacij (ZSO), predlagajo, da se 5. člen deželne ustave glasi: »Nemški jezik je jezik dežele, kar pomeni jezik zakonodaje in − ne glede na zakonske pravice slovenske narodne skupnosti − izvršni jezik dežele Koroške. Dežela Koroška s svojimi občinami v skladu z 2. odstavkom 8. člena zvezne ustave priznava svojo naraščajočo jezikovno in kulturno raznolikost, ki se odraža v slovenski narodni skupnosti. Varovati in podpirati je potrebno jezik in kulturo ter obstoj in ohranitev narodne skupnosti. Skrb dežele velja enakopravno za vse prebivalce dežele.«

V zadnjem kompromisnem predlogu nove deželne ustave je sicer zapisano, da je nemščina deželni jezik, avstrijska Koroška pa da se priznava k jezikovni in kulturni raznolikosti, ki se na avstrijskem Koroškem odraža v slovenski narodni skupnosti. V osnutku nove deželne ustave avstrijske Koroške je tako prvič v zgodovini omenjena slovenska narodna skupnost na avstrijskem Koroškem, kot deželni jezik pa ostaja zgolj nemščina, ne pa tudi slovenščina.

Prav omemba samo nemščine kot deželnega jezika in omemba slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem je pri oblikovanju besedila nove ustave prinesla več zapletov in razprav. Ljudska stranka na avstrijskem Koroškem je namreč odstopila od lastnega predloga, da bi v ustavo zapisali, da skrb dežele in občin velja tako za nemško kot slovensko govoreče prebivalce avstrijske Koroške.

Zataknilo se je tudi pri slovenščini kot deželnem jeziku avstrijske Koroške. Krovne organizacije koroških Slovencev so predlagale, da se odlomek o nemščini kot deželnem jeziku dopolni v smislu, da sta na dvojezičnem ozemlju avstrijske Koroške deželna jezika nemščina in slovenščina, a tega predloga ni v končnem besedilu.

Koroška Slovenka Zalka Kuchling iz vrst koalicijskih Zelenih in podpredsednica SKS je že v sredo izrazila zadovoljstvo nad doseženim kompromisom glede besedila nove deželne ustave. »Da je slovenska narodna skupnost prvič v zgodovini avstrijske republike zasidrana v deželni ustavi, je velik napredek in mislim, da je danes zgodovinski dan,« je poudarila.

Podobno je menil tudi Marjan Sturm, ki je ocenil, da je napredek, da se avstrijska Koroška v deželni ustavi prizna k jezikovni kulturni raznolikosti, ki pride do izraza v slovenski narodni skupnosti. Drugačnega mnenja je celovški odvetnik in bivši predsednik NSKS Rudi Vouk, ki je za današnji Večer ocenil, da to, da je omenjenega zgolj nemščina kot deželni jezik, predstavlja nevarnost za omejevanje slovenščine na avstrijskem Koroškem.

Najpomembnejšo novost nove deželne ustave avstrijske Koroške je sicer odprava proporca. Na avstrijskem Koroškem bodo tako odslej imeli večinski, koalicijski sistem pri sestavi vlade namesto proporca, ki je doslej določal, da imajo svoje mesto v vladi vse stranke, ki so zastopane v deželnem zboru. Stranke vladajoče koalicije, poleg Zelenih še socialdemokrati in ljudska stranka (ÖVP), predlog besedila nove ustave podpirajo. To pa ne velja za svobodnjake (FPÖ) in Zavezništvo za prihodnost Avstrije (BZÖ). V stranki Team Kärnten se še niso odločili, ali bodo predlog nove ustave podprli.

Prijavi sovražni govor