Kot ščit na mejo lahko pošljemo tudi patrije

Ljubljana – Ministrica za obrambo Andreja Katič ima načrt, kako z racionalizacijo in združevanjem procesov v administraciji izboljšati finančno stanje obrambnega sistema. Se z novimi pooblastili vojska lahko znajde na meji tudi s patrijami?

»To se res lahko zgodi, a zgolj kot del neke fizične prepreke. Pri obvladovanju množic vojska lahko postavi ograjo in fizične ovire, tudi vojaška vozila. A ta lahko le stojijo, ni jih dovoljeno premikati.« Vsak vojak, pravi Katičeva, ima tudi pravico do silobrana in uporabe sile: »Če nekdo z orožjem napade vojaka, se ima ta pravico tudi braniti z orožjem. A, upam, da se to ne bo zgodilo.«

Kako razmere na makedonski meji vplivajo na slovensko nacionalno varnost? Lahko zaradi nemirov pričakujemo povečanje števila vojakov na meji s Hrvaško?

Za zdaj s policije ni ocene, da bi potrebovala bistveno drugačno pomoč Slovenske vojske (SV) kot do zdaj.

Ali Slovenska vojska izvaja vse naloge, ki ji jih nalagajo ustava in zakoni?

Za izvajanje vseh nalog, ki jih ima SV v miru, glede na predvideno uporabo vojske v reševanju migrantske in begunske krize načrtujemo nekoliko zmanjšan obseg usposabljanj. Upam pa, da še večje racionalizacije ne bo, saj že v preteklem letu nismo izvedli vseh potrebnih usposabljanj.

Ali vojake v Irak pošiljamo v zameno za premalo sredstev, ki jih namenjamo obrambi?

Gotovo ne, odločitev o napotitvi je izključno naša. Slovenija gotovo hoče prispevati k svetovnemu miru in biti dejavna v boju proti mednarodnemu terorizmu tudi pri izvoru.

Kako bomo torej pomirili Nato in druge članice, ki na račun našega pomanjkanja sredstev za obrambo ne varčujejo s kritikami našega obrambnega sistema?

Narediti je treba le nekaj korakov: povečati moramo obrambne izdatke in začeti moramo izboljševati njihovo strukturo. Izboljšati moramo razmerje, namenjeno stroškom delovanja in investicijam, saj zdaj investicijam namenjamo manj kot en odstotek sredstev. A vse to lahko naredimo le takrat, ko bomo ob povečanju sredstev za obrambo opravili tudi notranjo racionalizacijo, ko bomo poenostavili postopke in ko bomo združili določene procese v administraciji tako v SV kot v upravnem delu ministrstva. V sklopu tega že delamo določene projekte, kar naj bi dolgoročno privedlo do tega, da se uresničijo cilji, ki smo si jih zadali v odnosu do zavezništva.

Ste lahko malo bolj konkretni?

Ne še. Smo pa že naredili določene korake v to smer: oblikovali smo projektno skupino, ki je že pripravila nov zakon o obrambi (ZOBR). Najprej ga bomo uskladili znotraj hiše, preden ga bomo posredovali v vladno obravnavo, prav tako kot zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o službi v SV, ki ga pripravljamo sočasno. Naredili bomo tudi strateški pregled obrambe, ki se je v preteklosti že delal [leta 2009 v času ministrice Ljubice Jelušič, op. p.], vendar ga nikoli niso končali. Do tega torej, da bi ga sprejela tudi vlada in da bi tem zavezam potem tudi sledili. Moj načrt je, da vse te postopke vodimo sočasno.

Prenova zastarelega ZOBR se pričakuje že dolgo. Vam bo očitno uspela. Kaj je ključna novost zakonske novele?

Vsi pričakujejo, da bo nov ZOBR rešil vse težave SV. Pričakuje se, da bo omogočil boljše zaposlovanje v SV, da bo izboljšal karierni sistem in še marsikaj drugega, s čimer se spopadamo v zadnjih letih. A povedati moram, da so bile vse te možnosti na razpolago že do zdaj v sklopu sedanje zakonodaje. Zakaj se to ni izvedlo že takrat, ko je bilo dovolj sredstev za obrambo, ne vem. V sedanji količini sredstev vsega tega ni mogoče narediti. Za letos je, denimo, predvideno za 374,8 milijona evrov obrambnih izdatkov, kar je 0,94 odstotka BDP, leta 2017 pa za 373,8 milijona evrov, kar je 0,91 odstotka BDP. Vendar je to predvidevanje vezano na lansko napoved Umarja, zato bomo o realizaciji napovedi z gotovostjo lahko govorili šele takrat, ko bo Umarjeva napoved popravljena. K tem sredstvom pa moramo seveda še prišteti sredstva, ki jih bomo dobili od sodelovanja v migrantski krizi in pri sodelovanju v operaciji EU Navfor Mediteran, tako, da se bodo odstotki gotovo še spremenili. A spet ne na boljše v strukturi obrambnih izdatkov, saj bo še več sredstev namenjenih za plače.

V novem ZOBR bodo posodobljene rešitve, ki urejajo temeljna vprašanja organizacije in popolnjevanja vojske ter vojaške službe, posodobljeno in usklajeno z rešitvami, ki jih uporabljajo druge primerljive države na področju kriznega upravljanja in odzivanja na različne krize pa bo tudi področje civilne obrambe. Izhodišča za nov ZOBR so v bistvu pripravljali vsi ministri pred mano in prav vsi bodo tudi povabljeni k strokovni javni razpravi o zakonu, ki bo predvidoma med 15. marcem in 15. aprilom letos. Rok za predložitev gradiva vladi pa je 4. maj.

Bo ZOBR prinesel tudi kakšno novost na obveščevalnem in protiobveščevalnem področju?

Poglavje, ki ureja strokovne, obveščevalne, protiobveščevalne in varnostne naloge obrambe je v novem ZOBR dopolnjeno z namenom jasnejše določitve izvajanja nalog in pristojnosti, predvsem na področju varnostnega preverjanja oseb.

Kaj se dogaja s pogodbeno strateško rezervo vojske?

Največja težava ni ta, o kateri so govorili določeni politiki v javnosti – da ljudje niso zainteresirani –, ampak gre za konkretne težave posameznih pripadnikov pogodbene rezerve: kako dobiti odpustek delodajalca, da manjkaš nekaj mesecev. Marsikdo nam je namreč povedal, da ga po tem, ko se bo vrnil na delovno mesto, to najverjetneje ne bo več čakalo. Za marsikaterega pripadnika pogodbene rezerve je težava tudi osebni dogodek, ki je lahko v primeru, ko je vpoklican in začasno zaposlen v SV veliko nižji, kot ga prejema sicer. Težava torej ni v sami SV, ampak gre za eksistencialne težave oziroma za nepredvidljivo ekonomsko situacijo družbe.

Bo SV letos spet prejela najnižjo mogočo oceno stanja pripravljenosti?

Da. Ne bo se bistveno razlikovala od lanske. Smo se pa lani, takoj ko sem prevzela ministrstvo, skupaj usedli takoj po poročanju pri predsedniku Borutu Pahorju, pregledali smo vse možnosti morebitnih izboljšav, a potem je prišla begunska in migrantska kriza iz z njo povečana vloga Slovenske vojske v sami krizi. Parametri bodo torej slabši, ker bomo morali več sredstev nameniti plačam, vojakom pa zaradi te krize tudi ni uspelo porabiti ur iz preteklosti, saj so vpeti v reševanje na meji v podporo policiji. Zaradi tega bo manj sredstev za modernizacijo, investicije in usposabljanja.

Kakšen bo vojaški postopek, če se bodo na slovensko-hrvaški meji razmere poslabšale?

Vojska vse svoje naloge tudi v prihodnje lahko izvaja le na podlagi načrta policije. Karkoli se bo dogajalo na meji, se bo dogajalo sproti in na podlagi načrtov. Naj pa poudarim: odredba za kakršnokoli ukrepanje bo morala priti od policije.

Je brigadir David Humar še vedno kandidat ministrstva za povišanje v čin generala?

Je, naš predlog je nespremenjen in je še vedno pri predsedniku Pahorju. Novega ne bomo pošiljali.

Bo naša vojska v prihodnje spet naborniška?

O tem ne razmišljamo. Ne.

Bo SV letos dobila novega načelnika generalštaba?

Z generalmajorjem Andrejem Ostermanom dobro sodelujeva. Njegova upokojitev se je nekoliko premaknila in po nekih izračunih bi pogoje za upokojitev lahko izpolnjeval že konec letošnjega leta.

Se pravi, da konec letošnjega leta lahko pričakujemo zamenjavo prvega vojaka države?

Verjetno.

Bo to brigadir David Humar, morda generalmajor Dobran Božič?

V sistemu imamo več generalov, načelnik je lahko tudi kdo od brigadirjev. O imenih se še nisem odločala.