KPK: Denar za avtorske honorarje ni prišel s trga

Fakulteta za upravo je v dveh letih na trgu po podatkih KPK prejela le 50.000 evrov.

Objavljeno
10. marec 2015 12.17
lvu-BS
Pi. K., Ma. F., Delo.si
Pi. K., Ma. F., Delo.si

Ljubljana − Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je danes izjave šolske ministrice v odstopu Stanislave Setnikar Cankar, da je šel denar za izplačevanje avtorskih honorarjev predvsem s tržne dejavnosti fakultete, in ne iz javnih sredstev, postavila na laž.

Fakulteta na trgu pridobila le 50.000 evrov

Kot navaja KPK, podatki iz uprave za javna plačila, s katerimi razpolagajo, kažejo, da je fakulteta za upravo v letih 2013 in 2014 iz tržne dejavnosti prejela približno 50.000 evrov. Gre za vire, ki niso posredni in neposredni proračunski uporabniki, in sicer 23.939,24 evra leta 2013 ter 26.447,51 evra leta 2014. V teh zneskih so zajeta vsa nakazila fakultete, ki jih niso nakazali proračunski uporabniki, prav tako znesek ne vsebuje depozitov, ki so jih vrnile komercialne banke. Podatke za pretekla leta na KPK še pripravljajo.

Ustvarili 1,15 milijona evrov

Na fakulteti za upravo so se odzvali na navedbe protikorupcijske komisije, da je imela fakulteta v preteklih dveh letih za 50.000 evrov prihodkov, ki niso bila nakazana s strani proračunskih uporabnikov. Trdijo, da so v teh letih ustvarili 102.802 evra iz tržne dejavnosti, skupaj z ostalimi neproračunskimi sredstvi pa 1,15 milijona evrov, piše STA.

Fakulteta je med letoma 2003 in 2014 iz naslova javnih sredstev prejela 29,1 milijona evrov sredstev, iz naslova preostalih prihodkov (neproračunskih sredstev in tržnih sredstev) 23,5 milijona evrov, iz naslova evropskih sredstev pa dober milijon evrov, so pojasnili v sporočilu.

»V času, ko je fakulteta pridobila več neproračunskih sredstev, smo s tem v 20 odstotkih sofinancirali gradnjo nove zgradbe, investirali v opremo, ki omogoča kakovostnejšo izvedbo študijskih programov, in kot edina fakulteta pridobili ugledno mednarodno akreditacijo, ki nas postavlja med najboljše izobraževalne institucije na področju javne uprave na svetu,« pišejo v odzivu na navedbe Komisije za preprečevanje korupcije.

Mejo bodo postopoma zniževali

V KPK glede na očitke Setnikar Cankarjeve, da je šlo pri objavi višine prejemkov za zlorabo osebnih podatkov, poudarjajo, da so podatki, objavljeni v Supervizorju, na vpogled tudi s pomočjo zahteve, ki temelji na določbah zakona o dostopu do informacij javnega značaja. 

Prvo mejo za objavo podatkov pri fizičnih osebah je KPK postavila pri 200.000 evrih, vendar bodo to mejo postopoma zniževali. Že v nekaj dneh bodo tako dostopni podatki tudi o tistih, ki so prejeli 150.000 evrov. Kot pojasnjujejo, so pred objavo prejemnikov opravili test javnega interesa, zato niso objavljene popolnoma vse transakcije, temveč le največje. V zvezi z navedbami, da je komisija razkrila le fizične osebe, in ne izplačil espejem in podjetjem, pa poudarjajo, da so ti podatki v Supervizorju na voljo že od leta 2011.

Zakaj so objavljeni le podatki od leta 2003 naprej? »Zato, ker podatkov pred tem obdobjem, ni, saj so bili uničeni,« odgovarjajo na komisiji. 

Težave so sistemske, preiskava se nadaljuje

Komisija pri tem ponovno poudarja, da gre za sistemske težave, ki jih bodo s preiskavo poskušali natančno predstaviti. Zaključkov o tej za zdaj še nimajo. »Namen objave podatkov ni v kriminaliziranju in obsojanju posameznikov, prejemnikov proračunskih sredstev, ampak je namen na preprost in sistematičen način prikazati javno dostopne podatke ter s tem omogočiti preprosto, hitro in učinkovito uporabo in obdelavo zainteresirani javnosti ter drugim nadzornim institucijam,« navajajo. 

KPK podpira vsa prizadevanja, da bi se situacija glede avtorskih in podjemnih pogodb razčistila. Transparentnost delovanja države in lokalnih skupnosti povečuje odgovornost nosilcev javnih funkcij za sprejete odločitve in smotrno ter učinkovito porabo javnih sredstev. Javna dostopnost informacij omogoča bolj argumentirano razpravo o zadevah javnega pomena, zmanjšuje tveganja za slabo upravljanje, zlorabo oblasti, predvsem pa omejuje sistemsko korupcijo, nepošteno konkurenco in klientelizem.