Tiskane izdaje
Namestnica predsednika KPK je opozorila, da je v trenutni sestavi težko uresničevati vizijo, ki si jo je sama zastavila ob imenovanju. Čeprav so v komisiji zaposleni vrhunski strokovnjakinje in strokovnjaki, jih po njenih besedah skoraj »nikjer več ni.« »Brez zaupanja javnosti, tehtnega pojavljanja v medijih ter javne razprave pa komisije, kot je naša, tako rekoč ni. Smo skorajda mrtvi.«
Ob tem je Sedlarjeva dejala, da je veliko ljudi odšlo, Štefanec pa da ni predstavil vizije za delo komisije. »Menim, da je temeljno poslanstvo komisije ogroženo. Če je že politiki vseeno, kaj se z nami dogaja, ne bi smelo biti vseeno civilni družbi, medijem, strokovni javnosti. Vseeno ne bi smelo biti nikomur od žrtev bančne luknje, tistim, ki ne dobijo službe, ker jo je namesto njih dobil član neke politične stranke, ali onim, ki na operacijo kolena v sistemu javnega zdravstva čakajo eno leto namesto mesec dni. Korupcija je z vsemi svojimi omrežji in lovkami še vedno tukaj,« je dejala Sedlarjeva. Predsednik komisije Štefanec za pojasnila o očitkih njegove namestnice za STA ni bil dosegljiv.
Novembra lani je sicer člane senata na njihovo pobudo sprejel predsednik republike Borut Pahor. Takrat so iz Pahorjevega urada sporočili, da so se sogovorniki strinjali, da so verodostojnost, delo in neodvisnost komisije najprej in najbolj odvisni od samega senata KPK. Zato je predsednik izrazil pričakovanje, da bodo člani senata in komisija s strokovnim in neodvisnim delom kot samostojna državna institucija upravičila zelo visoka pričakovanja javnosti in učinkovito opravljala naloge v okviru svojih pristojnosti.
Novih nesoglasij pa konkretneje ne komentira. Kot so za STA danes pojasnili v uradu, predsednik republike ne komentira delovanja posameznih institucij pravne države, saj bi to lahko bilo razumljeno kot vmešavanje v njihovo delo ali odločitve. »Dejstvo, da predsednik predlaga kandidate za izvolitev na pomembne državne funkcije ali jih celo sam neposredno imenuje, mu ne daje pravice ali pristojnosti, da s komentiranjem njihovega dela posega v njihovo samostojnost in odgovornost, razen ko je k temu z njihove strani povabljen,« so dodali.
So pa dodali, da se predsednik republike zaveda pomembnosti zakonskega urejanja tega področja, zato je že konec lanskega marca vladi posredoval ustavnopravno analizo predlogov za spremembe zakonodaje s področja preprečevanja korupcije. Ta analiza še posebej opozarja na nekatere ustavnopravne dileme urejanja tega področja in vsebuje predloge za morebitne rešitve, so še zapisali v uradu predsednika republike.
Štefanec je sicer posle na KPK prevzel konec marca lani, njegova sedanja namestnika Igor Lamberger in Sedlarjeva pa šele junija. Zanju so morali postopek namreč ponoviti, saj sta namestnika, ki sta bila izbrana na prvem razpisu, kmalu po imenovanju odstopila. Tako je Štefanec kar več kot dva meseca deloval z okrnjenimi pristojnostmi, saj senat ni bil popoln. A to še ni pomenilo umiritve razmer in osredotočanja zgolj na delo. Le dobre štiri mesece po imenovanju je Sedlarjeva Štefaneca pozvala k odstopu. Očitala mu je, da je bila kot članica senata izločena iz razprave in glasovanja v zadevi kandidature Alenke Bratušek za evropsko komisarko.
