Tiskane izdaje
Ljubljana - V programu ukrepov za preprečevanje korupcije, ki ga je vlada sprejela v začetku leta, so predvidene tudi spremembe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki bodo odpravile nedorečenosti in pomanjkljive rešitve v veljavnem zakonskem besedilu, glede na njegovo izvajanje v praksi. Komisija za preprečevanje korupcije mora ohraniti vlogo neodvisnega in samostojnega državnega organa, hkrati pa je treba še povečati njeno učinkovitost.
Zakon ni slab
Medresorska delovna skupina, ki se ukvarja s predlogom sprememb, meni, da sedanja ureditev ni tako slaba, da bi morali sprejeti nov zakon. Na določene pomisleke, ki so se pojavili predvsem v preteklih dveh letih v zvezi z objavo Zaključnega poročila o premoženjskem stanju predsednikov parlamentarnih strank (Janeza Janše in Zorana Jankovića), je deloma odgovorila že sodna praksa. Vrhovno sodišče je razsodilo, da je komisija v obeh primerih uporabila napačno zakonsko podlago in s tem kršila ustavno pravico do sodnega varstva. Ob tem pa je ugotovilo, da ne gre za upravni akt ampak za postopek, ki ga komisija začne in vodi po uradni dolžnosti. V tem postopku se ne odloča o pravicah oziroma obveznostih posameznika. Zbira se procesno gradivo, na podlagi katerega komisija sprejme osnutek, nato pa po seznanitvi oseb, na katere se ugotovitve nanašajo, ugotovitve o konkretnem primeru objavi.
Komisija ne odloča o kazenski odgovornosti
Ugotovitve komisije ne pomenijo odločanja o kazenski, prekrškovni, odškodninski, disciplinski ali drugi odgovornosti pravne ali fizične osebe. V kolikor pa temu sledijo kazenski ali prekrškovni postopki pa imajo udeleženci vse procesne pravice, ki jim gredo glede na naravo postopka. Zato medresorska skupina meni, da neupravni postopki komisije, kakor jih predpisuje zakon, niso v nasprotju z ustavo.
Javnost ne bi izvedela za nepravilnosti
Janša in Janković sta v omenjenem postopku dokazovala, da bi tudi v tem postopku morala imeti zagotovljene procesne pravice. Postopek komisije bi jima namreč lahko nepopravljivo škodoval s tem, ko bi jih podvrgel javni kritiki in preziru, zelo verjetni izgubi delovnega mesta in možnosti kazenskega pregona. Delovna skupina pa meni, da »četudi bi prišlo do takih posledic zaradi preiskave komisije, pa to ne bi bila neposredna posledica odločitve komisije, prav tako pa to ne bi v ničemer vplivalo na legitimnost preiskovalne funkcije komisije. Po drugi strani pa bi lahko bil preiskovalni postopek komisije popolnoma blokiran, če bi bila preiskovalna zaslišanja spremenjena v kvazi-sodna zaslišanja in če bi bile osebam, ki bi lahko bile posredno prizadete zaradi preiskave, dane absolutne pravice do navzkrižnega zaslišanja vsake priče, ki bi bila pozvana pred komisijo.« Marsikatera očem skrita nepravilnost nosilcev javne oblasti na ta način sploh ne bi prišla v javnost. Zato delovna skupina predlaga, da se v temelje neupravnih postopkov KPK ne posega in se izvede zgolj minimalne zakonske spremembe.
Procesne pravice naj se okrepijo
Transparency International Slovenia (TIS) poudarja, da niso sprejemljive nobene spremembe zakonodaje, ki bi na kakršen koli način onemogočile ali otežile preprečevanje in boj proti korupciji v Sloveniji, okrnile neodvisnost in samostojnost KPK. Meni pa, da bi morali v zakonu odpraviti tudi tiste pomanjkljivosti, za katere delovna skupina meni, da niso nujne. Ne strinja pa se z ugotovitvijo delovne skupine, da KPK s svojimi odločitvami ne povzroča pravnih ali drugih posledic, ki nepopravljivo posegajo v življenje strank v postopkih. To utemeljujejo s posledicami, ki so jih imele ugotovitve KPK na življenje Janše in Jankovića. Zato predlagajo, da se procesne pravice strank v preiskovalnih postopkih KPK okrepijo z nekaterimi dodatnimi pravicami (privilegij proti samoobtožbi, prisotnost odvetnika ipd.), kar bo zagotovilo ustavnost postopkov. Ne strinjajo se tudi z argumentom, da bi večja pravna varnost povzročila operativne zaplete, saj sta zagotavljanje in spoštovanje človekovih pravic bolj pomembna kot operativni zapleti organa in preiskave.
Darila
Po mnenju TIS so potrebne spremembe tudi drugih zakonskih določb. Med drugim opozarjajo na pravno praznino glede prejemanja daril funkcionarjev. Zakon ne zavezuje funkcionarjev, da poročajo KPK v primeru, če ne prejemajo daril. Tako komisija ne more vedeti kdo ni izpolnil zakonske dolžnosti poročanja, oziroma kdo ni prejel daril.
Spremeniti bi morali določbe o omejitvah poslovanja predvsem za majhne lokalne skupnosti. TIS pa opozarja na prakso, da so omejitve poslovanja ravno v majhnih občinah in lokalnih skupnostih največji problem. Strinjajo pa se s predvideno strožjo ureditvijo glede nasprotja interesov, saj je ta nujna zaradi razširjenosti pereče problematike klientelizma in nepotizma.
Nadzor nad premoženjem
Predlaga se, da se med zavezance za poročanje o premoženjskem stanju dodajo člani nadzornih organov gospodarskih družb v večinski državni ali občinski lasti. TIS se strinja tudi z razširitvijo nadzora na druge osebe s katerimi je funkcionar v stiku. Poleg tega pa opozarjajo, da mora biti premoženjsko stanje popolnoma javno in ne sme biti podvrženo določbam zakona o varovanju osebnih podatkov in davčni tajnosti. Ob tem navajajo, da je Slovenija edina država v Evropski uniji, v kateri premoženje funkcionarjev ni javno.
Pojav vrtljivih vrat
Sedanji zakon je neučinkovit v primeru prehajanja funkcionarjev v zasebni sektor in obratno (pojav vrtljivih vrat), pri čemer prihaja do tveganj za konflikt interesov ter do drugih tveganj za neetično ravnanje. Funkcionarji po prenehanju funkcije lobirajo v sivih conah zakona, mimo njega ali pa za njihove interese lobira drug predstavnik organizacije, v kateri so zaposleni. TIS se zavzema za ureditev, ki bi bolj natančno določala omejitve za zaposlitve po prenehanju funkcije. Treba je urediti tudi omejitve za funkcionarje, ki iz zasebnega sektorja preidejo na funkcijo. Funkcionarji bi ob nastopu funkcije morali poročati ne le o premoženjskem stanju, temveč tudi o zaposlitvah dve leti pred nastopom funkcije. S tem bi KPK pridobila podatke, s katerimi bi laže ugotavljala nasprotje interesov pri poslovanju organa, ki ga zastopa funkcionar, s podjetjem ali strankami, s katerimi je sodeloval pred nastopom funkcije.
Lobiranje
TIS je v raziskavi o lobiranju odkril več resnih pomanjkljivosti, katerih del se nanaša tudi na zakonodajo zato predlagajo spremembe pri beleženju lobističnih stikov zaradi zagotavljanja transparentnosti postopkov. Na novo bi morali vzpostaviti register transparentnosti, v katerega bi se registrirale vse fizične in pravne osebe, ki izvajajo dejavnost lobiranja, podobno kot svoj register vzpostavljata Evropska komisija in Parlament. Osnovna registracija bi morala biti obvezna za vse osebe, ki želijo vplivati na odločevalske procese, neregistriranim lobistom pa ne bi smeli dovoliti te dejavnosti. Zato predlagajo črtanje člena, ki določa izjeme lobiranja.
