Krajevne skupnosti zaradi varčevanja na tnalu

Intervencijski zakon: Država zaradi varčevanja predlaga odpravo vaških, četrtnih in krajevnih skupnosti.

Objavljeno
30. november 2014 19.29
*ima* Zreče
Bojan Rajšek, Litija
Bojan Rajšek, Litija

Novo mesto, Grosuplje – Z intervencijskim zakonom bo vlada odvzela pravni status ožjim delom občine, kot so vaške, četrtne in krajevne skupnosti (KS). Pojasnjujejo, da niso več potrebne, poleg tega povzročajo nepotrebne stroške. Predsednik združenja občin pravi, da je to poseg v avtonomijo lokalne samouprave.

Na ministrstvu za javno upravo so za Delo povedali, da je reforma lokalne samouprave z ustavo iz leta 1991 in zakonom o lokalni samoupravi iz leta 1994 ohranila ožje dele občin, vendar jim je bistveno spremenila status in naloge. Temeljna enota lokalne samouprave je postala občina, vsebina delovanja ožjih delov občin pa se je postopoma izpraznila.

Umestitev ožjih delov občin je pomembna predvsem z vidika participacije prebivalcev pri odločanju na lokalni ravni, opozarjajo na ministrstvu, in ne zaradi izvajanja javnih služb za prebivalce. Te namreč opravlja občina sama, njeni javni zavodi ali javna podjetja. Zato potrebe po pravni subjektiviteti ožjih delov ni več. Že zdaj ne morejo imeti zaposlenih, javna naročila pa se najpogosteje izvajajo prek občinske uprave. Hkrati ta status povzroča stroške in administrativna opravila (računovodstvo in poročila Ajpesu). Ožje dele občine je treba torej opredeliti predvsem kot posvetovalna telesa organov občine, saj lahko obravnavajo problematiko, ki zadeva konkretno ozemlje in ljudi na njem, preden organi občine o tem sprejmejo dokončno odločitev, pravijo na ministrstvu. Na vprašanje Dela, kolikšen bo prihranek, niso odgovorili.

»Nekoč je bila krajevna skupnost nosilka lokalne samouprave, danes je to občina. Z vidika preglednosti finančnega poslovanja je bolj smiselno, da krajevne skupnosti nimajo več statusa pravne osebe,« meni dober poznavalec lokalne samouprave in predavatelj na fakulteti za državne in evropske študije dr. Miloš Senčur. Predsednik Združenja občin Slovenije in župan Pivke Robert Smrdelj pa pravi, da zakonodaja že zdaj omogoča občinam ukinitev KS kot pravnih oseb, zato ne potrebujejo še pomoči vlade. »Gre bolj za poseganje v avtonomijo lokalne samouprave kot kaj drugega,« je prepričan sogovornik.

KS brez računa

Sprememba zakona bi pomenila, da ožji deli občin ne bi imeli več svojega premoženja, ki bo po novem poobčinjeno, kakor tudi ne svojih transakcijskih računov, kamor so jim občine za njihovo delovanje in za investicije namenjale denar. Krajevna skupnost Grosuplje v istoimenski občini je letos prejela dobrih 143.000 evrov občinskega denarja, KS Šmarje – Sap 61.000 evrov in prav toliko KS Polica. Direktor grosupeljske občinske uprave Dušan Hočevar je povedal, da s krajevnimi skupnostmi dobro sodelujejo, da pa bodo intervencijski zakon, če bo sprejet, spoštovali.

Tamkajšnji župan Peter Verlič na naša pisna vprašanja o njegovem mnenju o odpravi krajevnih skupnosti ni odgovoril. »Če bodo KS res vzeli status pravne osebe, je to enak nesmisel, kot če bi odpravili prostovoljna gasilska društva,« pravi nekdanji predsednik KS Grosuplje Marjan Jakopin. Vsak član sveta krajevne skupnosti je prejel 148 evrov za sejnine za celo letošnje leto, ne glede na število sklicanih sej. Jakopin je še pojasnil, da denar, ki ga dobijo od občine, namenjajo za letno in zimsko vzdrževanje krajevnih cest, urejanje zelenic, gradnjo pločnikov, pešpoti ...

Kdo bo povezoval ljudi?

Precej razburjenja pa napovedani vladni ukrep povzroča v novomeški krajevni skupnosti Šmihel. Njen predsednik mag. Miro Škufca je namreč prepričan, da bi bili ljudje pri morebitnem izrekanju o odvzemu pravnega statusa KS proti. »KS je kvečjemu treba dati več pooblastil pri gospodarjenju s prostorom in odločanju o kaki novi naložbi. V teh primerih bi morala biti KS stranka v postopku, kar zdaj ni,« je opozoril Škufca, ki je prepričan, da so krajevne skupnosti gonilne sile razvoja, saj znajo iz enega evra ustvariti dva. Opozarja, da z odvzemom pravne subjektivitete v KS nihče ne bo hotel več prostovoljno delati, in se sprašuje, kdo bo potem ljudi sploh povezoval, pa naj bo to pri športu, delovnih akcij ali zbiranju sredstev za humanitarne namene. »Zgodilo se bo podobno kakor v podjetju, kjer ni sveta delavcev in delavskega zaupnika in obstaja samo menedžment s svojimi interesi, brez skrbi za delavce,« meni Škufca.