Janša je v četrtkovi oddaji na TV Slovenija izrazil upanje, da bo lahko sodeloval s predsednikom države Danilom Türkom, lastno pripravljenost za to pa je podkrepil z besedami, da je sam v času slovenske osamosvojitve sodeloval »s človekom, ki je bil pred njim (Türkom op.a.) na takšnem mestu, ki me je dal zapreti«.
A kot je danes v javnem odzivu poudaril nekdanji predsednik Kučan, ni bil on tisti, ki ga je dal leta 1988 zapreti. To je zahtevala jugoslovanska armada, ne pa slovenski politični vrh, je poudaril, Janšo pa obtožil laži, manipulacij, podtikanj in sprenevedanj.
»Janša ve, da je aretacijo zahtevala in vodila proces pred vojaškim sodiščem proti njemu in soobtožencem jugoslovanska armada oziroma njena varnostno obveščevalna služba in ne slovenski politični vrh, ki je takrat že bil v ostrem konfliktu z njenim političnim vodstvom. Očitno je zanj isto, ali postopke vodijo civilni ali vojaški organi in ali so ti pri svojem delu samostojni in vezani le na zakon, ali pa so podložni politiki in političnim prvakom,« je zapisal Kučan.
Kot je še poudaril, se mu zdi takšno razumevanje medinstitucionalnih odnosov s strani predsednika vlade skrajno problematično in jih vidi kot slabo napoved za prihodnost Slovenije.
Skrbi ga tudi Janševa utemeljitev, da bo premik tožilstva iz pristojnosti pravosodnega v pristojnost notranjega ministrstva zagotovil večjo hitrost postopkov. Kot je poudaril Kučan, je njegovo »razumevanje neodvisnosti in samostojnosti organov pregona in sodne veje oblasti ter razmerij med civilno in vojaško sfero bilo drugačno od Janševega takrat in je tudi danes«.
Nekdanji predsednik države se je tudi odzval na Janševo izjavo glede dobrega sodelovanja v času osamosvajanja s takratnim predsedstvom in delom političnega vodstva Slovenije. Kot pojasnjuje Kučan, je bilo sodelovanje potrebno tudi izsiliti, saj so ga zahtevale razmere, tveganja in odgovornost za uspeh projekta osamosvojitve Slovenije.