Leta 2014 morebiti uvedba davčnih blagajn

Vlada je sprejela program boja proti sivi ekonomiji. V proračun se bo prililo 17 milijonov evrov več.

Objavljeno
12. september 2013 15.37
T. S., S. G., notranja politika, Ni. Č., Delo.si
T. S., S. G., notranja politika, Ni. Č., Delo.si

Ljubljana - Vlada je danes potrdila program ukrepov za spopad s sivo ekonomijo, ki predvideva različne ukrepe za preprečevanje davčnih utaj in izogibanja plačevanja davkov.

Minister za kmetijsko in okolje Dejan Židan je ob tem napovedal, da bo vlada do konca novembra odločila, ali se s prihodnjim letom uvedejo tudi davčne blagajne.

Židan je pojasnil, da znaša obseg sive ekonomije v Sloveniji po nekaterih ocenah nekaj manj kot 30 odstotkov bruto domačega proizvoda ali okoli 10 milijard evrov, po uradnih ocenah pa okoli štiri milijarde evrov.

Izračuni po njegovih besedah kažejo, da vsaka milijarde evrov sive ekonomije pomeni 100 milijonov neto izgube za proračun. Polovično zmanjšanje obsega sive ekonomije v Sloveniji naj bi tako pomenilo vsaj okoli 200 milijonov evrov dodatnih davčnih prihodkov.

»Prvega julija smo uvedli virtualne davčne blagajne,« je povedal Židan in dodal da so številke presenetljivo dobre. »Od 1. julija smo opravili 13.790 inšpekcijskih nadzorov. Naša trenutna ocena je, da je v tekočem mesecu zaradi ukrepov 17 milijonov več prilivov v državni proračun«.

S 1. januarjem možne tudi davčne blagajne

Dodal je še, da je jasno stališče vlade, da bo, če danes sprejeti ukrepi ne bodo dovolj učinkoviti, vlada šla v »podoben način fiskalizacije«, torej z davčnimi blagajnami, kot Hrvaška.

Bolj podrobne izračune naj bi imela vlada novembra. Če z njimi ne bo zadovoljna, naj bi nato do konca novembra odločila, ali se s 1. januarjem 2014 uvedejo prave davčne blagajne, je napovedal Židan.

»S 1. julijem je v Sloveniji začel veljati ukrep obvezne uporabe računalniškega programa ali elektronske naprave, ki ne omogoča brisanja, popravljanja ali kakršnegakoli spreminjanja izvornega zapisa, shranjenega v napravi ali na drugem mediju, brez hrambe prvotnih podatkov in vseh poznejših sprememb. Vendar pa predvsem sindikati, a tudi delodajalci, menijo, da ukrep ne zajema vseh poslovnih subjektov, ki poslujejo z gotovino, zato se zavzemajo za davčne blagajne po hrvaškem vzoru.«

Imamo veliko pogovorov s Hrvaško, zanimajo nas njihove izkušnje, uradni rezultati pa so, da je zaradi davčnih blagajn neto izkupiček v prvi polovici leta višji za 130 milijonov evrov.«