Tiskane izdaje
Ljubljana –Pred letom dni so novi poslanci sedli v poslanske klopi evropskega parlamenta. O tem, kaj so počeli v tem letu, v javnosti ni veliko zaznati. Pogled v statistiko pa kaže, da so slovenski evroposlanci precej aktivni.
Ker je evropskih poslancev skoraj 800, Bruselj pa je daleč, večine medijev pretirano ne zanima, kaj se dogaja v osrčju evropske demokracije. Zato si lahko pomagamo s spletnimi stranmi, kjer spremljajo statistiko posameznih evroposlancev. Na spletni strani votewatch lahko izvemo, da je Romana Tomc (SDS) sodelovala na skoraj vseh elektronskih glasovanjih (98,83 odstotka vseh) na plenarnih sejah, ne pa na odborih. Za njo je Franc Bogovič (SLS) s 95,41 odstotka. Najslabše sta se odrezala evroposlanca z izkušnjami iz prejšnjih mandatov: Lojze Peterle (NSi) na sedmem mestu s 83,68 odstotka udeležbe na glasovanjih, zadnje mesto med slovenskimi poslanci pa zaseda Tanja Fajon (SD) z 79,08 odstotka.
Več energije za vsebino
Vendar, opozarja Andrej Lavtar, dober poznavalec delovanja evropskega parlamenta, sicer nekdanji vodja poslanske pisarne v evropskem parlamentu, statistika ni vse in je lahko zavajajoča. Za primer vzemimo kar najbolj aktivnega poslanca v EP, če upoštevamo le odstotke spletne strani. Zmagovalec statistike je hrvaški poslanec Ivan Jakovčić. Lavtar pravi, da je razlika med poslanci tudi ta, da se eni zelo ukvarjajo s statistiko, drugi pa več energije vlagajo v vsebino. Jakovčić da je tipični predstavnik prvih, saj je bil praktično na vseh glasovanjih (99,32-odstotna udeležba), pri merjenju aktivnosti pa je prvi zato, ker ima na vsaki seji kakšen amandma ali pa se oglasi, četudi izjavi le, da se strinja s predlogom – kar statistika seveda zazna.
Romana Tomc, SDS/EPP
delovno področje: sociala, zaposlovanje
V teh dneh se v evropskem parlamentu vsebinsko ukvarjamo z zelo pomembnimi temami, na primer s stanjem v Grčiji, vključitvijo mehanizma ISDS v sporazum TTIP, migrantsko krizo, "roam like at home" ipd. Vsa ta vprašanja bodo bistveno vplivala na življenje ljudi v EU in Sloveniji.
Po enem letu opravljanja funkcije evropske poslanke je ob vseh teh težavah postalo še bolj jasno, kako zelo pomembno je naše delo v Bruslju. Posebno pozornost sem namenila prav sporazumu TTIP: kot poročevalka v senci sem zastopala politično skupino EPP in njena stališča v odboru EMPL.
Podobno velja tudi za preprečevanje dela na črno, kjer bo na ravni EU ustanovljena posebna platforma za odvračanje od dela na črno.
Zakonodaja, ki jo sprejemamo v Bruslju, pomembno vpliva na življenje Slovenk in Slovencev, saj lahko zadeva prav vsakega izmed nas. Poslanstvo evropskega poslanca pa je delovati v dobro Slovenije tudi zunaj njenih meja.
Mnenje Andreja Lavtarja
EU na tem področju žal (še) nima neposredne pristojnosti. Uvaja minimalne standarde zaščite delavcev, predvsem pa koordinira socialne politike in delovno zakonodajo članic. A odbor EMPL je kljub temu v prihodnjih letih ključen. Tržna unija, ki ni hkrati socialna unija, ima anomalije. Ljudje se še kako zavedajo, da uživajo pravice prostega pretoka delovne sile, kapitala, idej na področju 500-milijonskega trga, ne pa hkrati tudi enake socialne zaščite. Romana Tomc kot polnopravna članica iz največje politične skupine v tem odboru lahko prevzame odgovornost za pomembne dokumente, če bo to želela. Iz preteklih aktivnosti je razvidno, da je sodelovala pri pripravi predloga oblikovanja evropske platforme za preprečevanje dela na črno, pripomogla pa je tudi k mnenju odbora glede razvpitega čezatlantlantskega sporazuma TTIP.
Patricija Šulin, SDS/EPP
delovno področje: proračun in proračunski nadzor
Za mano je zelo dinamično in intenzivno leto, v katerem sem se kot novinka v evropskem parlamentu veliko naučila, saj je bilo treba hitro poprijeti za delo. Izziv je velik, ker zakoni, o katerih soodločamo v evropskem parlamentu, veljajo v celotni Evropski uniji in je zato treba pri njihovem sprejemanju upoštevati različna pričakovanja in potrebe pol milijarde prebivalcev iz 28 držav članic.
Skozi različne parlamentarne dejavnosti, še posebno na področjih proračuna, proračunskega nadzora ter prometa in turizma, sem se trudila čim bolje zastopati slovenske volivke in volivce. Za evropski parlament sem pripravila poročilo, s katerim je Slovenija marca letos dobila 18,4 milijona evrov za odpravo škode, ki jo je povzročil žled. Delo v tujini in mednarodnem okolju je neprecenljiva izkušnja, ki mi je omogočila osebno in poklicno rast in razvoj ter tudi to, da na Slovenijo in domače dogajanje lahko pogledam z drugega zornega kota.
Mnenje Andreja Lavtarja
Medtem ko Šoltes nadzira preteklo proračunsko porabo, jo nekdanja višja davčna inšpektorica Patricija Šulin v odboru za proračun usklajuje za naprej. To so verjetno najzahtevnejša pogajanja v evropskem parlamentu, čeprav v mandatu 2014-2019 sedemletnega finančnega okvira (trenutni traja 2014-2020), ki je podlaga za vsakoletni proračun, ne bodo določali. V tem odboru je že odločala tudi o zadevah, ki so neposredno povezane s Slovenijo - bila je poročevalka za uporabo solidarnostnega sklada zaradi škode, nastale po žledu februarja 2014.
Igor Šoltes, Verjamem/Zeleni
delovno področje: notranji trg
Z ekipo smo vložili energijo predvsem v boj za večjo transparentnost sporazuma TTIP in varstvo potrošnikov na različnih področjih. Opozarjali smo tudi na transparentnost proračuna EU in vprašanja razrešnice, zmanjševanje sredstev programa Erasmus+, na priložnosti za zelena delovna mesta kot potencial za mala in srednja podjetja, na nujnost operativnih programov za zaposlovanje mladih, zaposlovanje invalidov v institucijah EU, okoljska vprašanja (na primer zmanjšanje porabe plastičnih vrečk, uporabo GSO in pesticidov ter varnost prehrane), doseganje enakosti med ženskimi in moškimi, zmanjševanje sredstev za program EU za raziskave in inovacije Obzorje 2020 ter druga aktualna vprašanja. Pri tem sem v Sloveniji in Bruslju (so)organiziral ali sodeloval na vrsti okroglih miz, posvetov in konferenc o različnih aktualnih temah, vse pa je objavljeno na že navedeni spletni strani.
Mnenje Andreja Lavtarja
Odbor za proračunski nadzor je vsekakor pomemben, a za javnost verjetno precej nezanimiv, saj gre predvsem za nadzor porabljenih evropskih proračunskih sredstev in smernice za prihodnje razdelitve. Nekdanji predsednik računskega sodišča Igor Šoltes ima v tem odboru kot podpredsednik gotovo neko specifično težo. A pomembneje je, da je polnopravni član odbora IMCO. Notranji trg in zaščita potrošnikov sta ključni kompetenci EU. Zakonodaja na tem področju je večinoma neposredna evropska zakonodaja, ki jo države članice morajo izvajati brez izjem. Šoltes je v prvem letu mandata deloval, kot da se še precej lovi in poskuša odzivati na zelo širok spekter tematik. Če se bo osredotočil na njegova ključna področja, namesto da lovi statistiko, se lahko uspešno profilira znotraj EP.
Ivo Vajgl, Desus/ALDE
delovno področje: zunanja politika
Če sem v prvem mandatu kot član evropskega parlamenta razdelil svoje aktivnosti med dve področji, ki sem ju pokrival kot stalni član odbora za razvoj (DEVE) in nadomestni član odbora za zunanje zadeve (AFET), sem moral v drugem mandatu, ko sem bil redni član odbora AFET in nadomestni član odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (EMPL), področja svojega delovanja na novo opredeliti.
V tem mandatu se največ ukvarjam z zunanjepolitičnimi temami, kot so krizna žarišča na Bližnjem vzhodu, v Zakavkazju in na drugih kriznih žariščih, z Zahodno Saharo, Sirijo, Libijo, s tragedijo beguncev iz Afrike. Veliko energije sem vložil v pripravo poročila o napredku Makedonije kot kandidatke za članstvo v EU, ki sem ga marca predstavil EP, in zanj dobil široko podporo.
Kot izvoljeni evropski predstavnik stranke Desus sem se močno angažiral, da bi spodbudil parlamentarno razpravo o položaju starejših in medgeneracijskih odnosih ter sodelovanju. V Bruslju sem gostil zelo odmevno konferenco na to temo, na kateri smo predstavili dobro prakso prostovoljstva "starejši za starejše".
Mnenje Andreja Lavtarja
Odbor za zunanje zadeve vključuje tudi širitev EU, pri tem pa gre predvsem za našo neposredno sosesko in nekdanje bratske republike. V tem mandatu je v odboru AFET verjetno najmanj Slovencev do zdaj, a tradicijo kot polnopravni član nadaljuje Ivo Vajgl, ki ima zelo težko nalogo. Kot poročevalec za Makedonijo je veliko prizadevanj v zadnjem letu vložil v pomiritev strasti med predsednikom vlade Gruevskim in vodjo opozicije Zaevim. Vajgl je znan tudi po angažiranju na drugih kriznih območjih, kot so Zahodna Sahara, Palestina in Gorski Karabah. Tudi odnosi med EU in Rusijo niso zanemarljiva tema in Vajglovo zmerno stališče v razdeljeni ALDE lahko pripomore k bolj konstruktivnim rešitvam. V tem mandatu se precej posveča tudi upokojenskim tematikam v odboru za zaposlovanje in socialo, kjer je nadomestni član.
