Tiskane izdaje
Kot je v utemeljitvi nagrade zapisala žirija, se Simoniškova občutljivost za svet in človeka, za kulturo, zlasti za umetnost v 15 esejih kaže skozi zavzeto opazovanje naravnih in družbenih pojavov in skozi spoštljivo branje in motrenje literarnih oziroma likovnih stvaritev vseh časov, pri čemer ga ves čas žene volja, da bi pri vsakem pojavu ali delu razkrinkal njegov videz in s površine kar najtemeljiteje prodrl v globino oziroma k resničnemu pomenu.
Jakob pa, ko piše svoje pogosto prvoosebne pripovedi, te oblikuje kot pesmi, pogosto s krožno strukturo, kot da piše o sklenjenem univerzumu. In tako ob branju njegovih esejev bralec začudeno opazuje dogodke, še kako znane, in vendar dogodke, ki pričajo, da obstajajo tla pod slehernikovimi nogami, da nebesa na zemlji so, da je življenje lahko lepo in smiselno. Jakobove natančno odmerjene besede, žive in tudi oživljene besede, se po prepričanju žirije v prepoznavnem ritmu zlivajo - kot bi morda dejal avtor - v celek - v celoto, so eno v prefinjenih zapisih o preteklosti, ki je tudi sedanjost.
Za nagrado Marjana Rožanca sta bila letos nominirana še Dragan Petrovec za delo Nasilje pod masko in Stanislava Chrobakova Repar za zbirko esejev Agonija smisla.
Letošnjo žirijo so sestavljali Ifigenija Simonović (predsednica), Mateja Komel Snoj, Tomo Virk, Peter Kovačič Peršin in Marko Golja. Pred razglasitvijo nagrajenca je potekal pogovor z nominiranci.
Nagrado podeljuje Društvo Marjan Rožanc. Kot je ob razglasitvi nagrajencev povedal predsednik društva Edvard Kovač, je letos drugič v 24-letni zgodovini podeljevanja nagrade, da sta nagrajenca dva. Nagrado jima bodo izročili v soboto na Trubarjevi domačiji na Rašici.
