Tiskane izdaje
Ljubljana – Predsedstvo SD bo verjetno že danes poslalo strankam leve sredine poziv, da pred državnozborskimi volitvami združijo sile. Katere stranke bodo dobile vabilo socialnih demokratov, še ni znano, sklepamo pa lahko, da bo krog povabljenih širok.
Politična ponudba je na tem političnem polju silno široka, vendar preveč razdrobljena, da bi lahko računala na uspeh. Najbolje organizirana stranka na levici je SD, ki pa je po evropskih volitvah precej oslabljena in je ostala tudi brez predsednika Igorja Lukšiča. Dejan Židan je napovedal zasuk politike stranke, toda časa ima zelo malo.
V nastajanju so kar tri stranke, Zavezništvo Alenke Bratušek, Verjamem Igorja Šoltesa in stranka Mira Cerarja. Če manever s kandidatom za mandatarja ne bo uspel, bo Borut Pahor v ponedeljek razpustil parlament. To pomeni, da bodo tri skupine, ki jih formalno sploh še ni – stranka Bratuškove bo, denimo, ustanovljena v soboto, Cerarjeva pa v ponedeljek – morale v dveh tednih vložiti listo 88 kandidatov iz vse Slovenije. Imele bi torej še manj časa, kot sta ga imela Zoran Janković in Gregor Virant, ki sta stranki ustanovila dva meseca pred prejšnjimi predčasnimi volitvami. Ta časovni pritisk bi kakršnakoli oblika sodelovanja vendarle ublažila.
Iz vstajniškega gibanja sta nastali dve listi, Solidarnost in Združena levica. Prva na evropskih volitvah ni bila uspešna, druga, ki je sicer že koalicija treh strank, je dosegla rezultat, s katerim bi na državnozborskih volitvah prestopila parlamentarni prag. Solidarnost je že potrdila pripravljenost za sodelovanje. Združena levica (ZL) pa kot pogoj postavlja »programsko sorodnost«. Če bo ZL ostala skupaj, bo na parlamentarnih volitvah verjetno nastopila sama. Če ne, bi se posamične stranke lahko povezale z večjimi.
Trojica na obrobju
Na obrobju so ostale stranke Zares, LDS in DL. Po volitvah sta odstopila predsednika Gregor Virant (DL) in Pavel Gantar (Zares). DL bo na kongresu, ki bo 14. junija, izbirala novo vodstvo, zdaj pa stranko vodi Saša Markovič.
Z drugimi na levici se bo DL najtežje povezala, ker zastopa precej trda liberalna načela. Zares bo začasno vodila Darja Radić, stranka pa bo, kot so sporočili, »aktivno sodelovala v povezovanju sorodnih političnih akterjev oziroma v pogovorih in dogovorih o skupnem nastopu na predčasnih volitvah«.
Toda poznavalci se sprašujejo, ali bodo vabila Zaresu, LDS in DL sploh prišla. Politična teža trojice je zelo majhna. Zato je bolj verjetno, da bodo vabila iz novih političnih skupin dobili samo posamezniki iz teh strank. Res pa je, da imajo vse tri terensko mrežo, ki jih javnomnenjsko bolj obetavne novinke nimajo.
Združevanje
Možnih oblik sodelovanja je lahko več. Ena od njih je združevanje, za katerega se stranke praviloma odločijo po volitvah. Tako je iz štirih strank leta 1994 nastala velika LDS, ki je nato ostala na oblasti še deset let. V sedanji ponudbi strank, ki bi se bile pripravljene združiti v eno, pravzaprav ni.
Zavezništvo
Bolj realna možnost je skupni nastop na volitvah, torej z eno listo, za katero bi vsaka predlagala določeni delež kandidatov. Pričakovati je, da bo Alenka Bratušek ponudila tudi to možnost Igorju Šoltesu, Miru Cerarju in stranki Solidarnost. Šoltes sicer pravi, da resnih pogovorov še ni bilo. Cerar bo o zavezništvih odločal po ustanovitvi stranke, na volitvah pa bo skoraj zagotovo nastopil samostojno.
Koalicija
Najbolj verjetna je predvolilna koalicija. Omenjal jo je Karl Erjavec (Desus), ki prav tako računa na sodelovanje. Po zgledu Demosa bi stranke nastopile vsaka na svoji listi, vendar z dogovorom, da bodo skupaj sestavljale vlado. Mandatar bi postal predsednik tiste stranke, ki bi dobila največ glasov.
