Ljubljana sporoča Bruslju: Ne smete pozabiti na BiH

Zagreb – Na ponedeljkovem zasedanju zunanjih ministrov EU bo osrednja tema sicer dogajanje v Ukrajini, nekaj besed pa bodo predvidoma namenili tudi Bosni in Hercegovini. Aktivno vlogo pri tej temi bo predvidoma imela tudi Slovenija oziroma slovensko zunanje ministrstvo, ki je EU ponudilo v razmislek nekaj predlogov.

»Evropska unija ne sme pozabiti na Bosno in Hercegovino,« je osrednje sporočilo, ki ga Ljubljana pošilja Bruslju. To sporočilo bo, kot je zdaj predvideno, šef slovenske diplomacije, minister Karl Erjavec, predstavil v ponedeljek na ministrskem sestanku, včeraj pa je predlog opisal tudi v pismu, naslovljenem na visoko zunanjepolitično predstavnico Catherine Ashton.

Po prepričanju slovenskega zunanjega ministra je namreč EU na nek način pozabila na BiH in šele nedavne demonstracije so zbudile njeno pozornost. »Ker gre za stabilnost regije, je to za nas toliko bolj pomembno. Želimo si, da EU prevzame vodilno vlogo na poti BiH iz postdaytonske v moderno družbo,« so prepričani v slovenskem zunanjem ministrstvu.

»Slovenija nenehno opozarja Bruselj, da puščanje Bosne in Hercegovine ob robu ni pravilna strategija. Tudi za Bosno in Hercegovino bi bilo treba pripraviti proces, voden na najvišji evropski ravni,« ocenjuje minister Erjavec.

Ujetnica prihodnosti in Daytona

Na dlani je, da se je Bosna in Hercegovina znašla ujeta med prihodnostjo in urokom Daytona in tamkaj podpisanega dogovora, ki je sicer bil mirovni sporazum, vendar je postal ključna ovira napredka. Napetosti med etničnimi skupinami ne popuščajo. Bošnjaški, hrvaški in srbski politiki se na vse mogoče načine trudijo obdržati nadzor nad političnimi in etničnimi fevdi, kar močno otežuje delovanje državnih institucij.

Prav zaradi tega, pa tudi zaradi socialne stiske, težkih gospodarskih razmer in zavedanja nefunkcionalnosti državnega ustroja slovenska diplomacija ocenjuje, da so šele množični protesti pritegnili pozornost Evropske unije.

»To je seveda lahko napačno sporočilo: priti je moralo do demonstracij, da je Bosna in Hercegovina vzbudila pozornost Evropske unije. Dejstvo je, da se morajo zaradi protestov zganiti predvsem institucije BiH in naloga Evropske unije je, da jih spodbudimo in podpiramo pri njihovih prizadevanjih za sprejem potrebnih reform in pripravo ustreznega paketa ustavnih reform, ki bo sprejemljiv za vse prebivalce v BiH.

Skrb zbujajoče bi bilo tudi, če bi pozornost Evropske unije do Bosne in Hercegovine spričo dogajanja v Ukrajini ponovno zamrla,« meni šef slovenske diplomacije Karl Erjavec.

Catherine Ashton v Sarajevu

Sredi tega tedna je Sarajevo že obiskala visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton. Od njenega obiska v BiH nihče ni veliko pričakoval, je pa morda bil le del začetka večjega zanimanje Unije za BiH, kar je bržkone razvidno tudi iz njenega sporočila; in sicer, da se mora BiH osredotočiti na gospodarske in socialne reforme, vladavino prava in varstvo človekovih pravic.

Trenutna težava BiH nista le implementacija sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice, ki se nanaša na pravico vseh prebivalcev BiH do kandidiranja za predsedstvo BiH (primer Sejdić-Finci) in vzpostavitev učinkovitega koordinacijskega mehanizma. Gre za širše in globlje probleme, že podatek, da ima obubožana država 50-odstotno brezposelnost, je dovolj zgovoren.

Načrt gospodarske revitalizacije BiH

V tem kontekstu slovenska diplomacija predlaga oblikovanje načrta gospodarske revitalizacije BiH, pri čemer bi evropska komisija in mednarodne finančne institucije, kot so Svetovna banka, Mednarodni monetarni sklad in Evropska banka za obnovo in razvoj dorekli možnosti usklajevanja novega modela finančne pomoči – in to še pred oktobrskimi volitvami. Zlasti pa bi Unija morala podpreti demokratične in transparentne volitve.