Tiskane izdaje
Najprej bodo razpravljali, nato pa glasovali o morebitnih spremembah referendumske ureditve. Dogodek so si zamislili kot protest in parodijo, pravijo organizatorji, a pomembnejše bo, da bo ljudska volja artikulirala razpravo.
Vstajniki, ki napovedujejo 3,5-urno debato, se bodo na ploščadi Trga republike pred DZ zbrali ob 16. uri. »Jasno in glasno bodo nasprotovali politični samovolji«, obljubljajo pa tudi, da bodo ponudili možne alternative.
Na dosedanjih vstajah in protestih so od vlade predvsem zahtevali, da mora zakonodajni referendum ostati glavni mehanizem državljanov za neposredno izvajanje oblasti in da mora zato izid referenduma ostati zavezujoč.
Zato vstajniki med drugim ne sprejemajo omejitev o vsebini zakonov: politiki namreč predlagajo, da referenduma ne bi bilo mogoče razpisati o zakonih o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah ter o zakonu o izvrševanju proračuna.
V Delavsko-punkerski univerzi menijo,da če bi poslanci 6. maja sprejeli referendumske spremembe, bi to pomenilo odpravo neposredne demokracije. Prepričani so, da ima spreminjanje ustave en sam namen - »utrjevanje oblasti političnega razreda z uklanjanjem velekapitala in omejevanjem demokratičnih pravic«.
Opozarjajo, da konsenz političnih strank nakazuje na njihov splošni interes, ta pa je »ukrojiti našo družbo po zgledu tistih tranzicijskih držav, kjer so socialni standardi najnižji, razlike v dohodku in premoženju najvišje, politična in finančna odvisnost od tujega kapitala pa največja.«
Člani Delavsko punkerska univerza sodelujejo tudi v novonastali Iniciativi za demokratični socializem, ki namerava postati stranka. V svojem manifestu poudarjajo, da se mora zgoditi korenita družbena reforma, utemeljena na neposredni demokraciji oz. demokratičnemu socializmu kot osrednjem organizacijskem načelu.
Eden vidnejših organizatorjev protestov Uroš Lubej in član gibanja VLV v svojih zahtevah in manifestu VLV vseskozi poudarja, da mora pred spremembo referendumske zakonodaje najprej priti do široke javne razprave in da mora kakršna koli sprememba zakonodaje, ki se dotika neposredne demokracije, biti izglasovana na ustavnem referendumu.
