Tiskane izdaje
Mesec je na današnji novinarski konferenci ob predstavitvi zahteve za sklic skupne seje odbora DZ za finance in monetarno politiko ter odbora DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide dejal, da je Slovenijo leta 2009 zajela finančna in gospodarska kriza, ki je nastala v zasebnem sektorju. Država je nato reševala banke in prezadolžena podjetja, zaradi česar je narasel javni dolg, ki ga poskuša zdaj odplačevati z varčevanjem, je povedal.
»Kriza se iz finančnega sektorja, kjer je nastala, zdaj prenaša neposredno na državljane, najpogosteje prav tiste najrevnejše in najšibkejše,« je dejal Mesec in dodal, da so posledice te krize v Sloveniji »grozovite«. Kot primer je navedel, da v Sloveniji pod pragom revščine po zadnjih podatkih živi 291.000 ljudi.
ZL bo na seji predstavila tuje prakse reševanja težav najšibkejših. »Na Hrvaškem so ravno v ponedeljek podpisali sporazum, na podlagi katerega bodo telekomunikacijska podjetja, banke, državna podjetja in občine odpisali dolgove svojim dolžnikom v višini do 35.000 kun oziroma do okoli 5000 evrov,« je dejal Mesec.
Tak ukrep, tako Mesec, v nasprotju z reševanjem bank in tajkunov ne terja zadolževanja države in pretiranih proračunskih izdatkov. »To preprosto pomeni, da se država dogovori s podjetji, komunalo in občinami, da v zameno za davčne olajšave nehajo terjati tiste, ki svojih položnic ne zmorejo več plačevati. Tako pridobimo vsi,« je povedal.
Pri tem je dodal, da bi lahko tako povečali potrošnjo najšibkejših in posledično spodbudili tudi gospodarsko rast, povzema STA. Na seji bodo zato predlagali ustanovitev posebne komisije, ki bo preučila, kako bi lahko takšne ukrepe izvedli tudi v Sloveniji.
Glede problema imetnikov posojil v frankih bodo po zgledu Hrvaške predlagali, naj vlada prizadetim omogoči čimprejšnjo pretvorbo posojil v evrske, vsaj po tistih tečajih, ki so bili pred nenadnim skokom vrednosti franka. Dodatno bi bilo treba razmisliti tudi o tem, da bi se na splošno onemogočilo najemanje posojil v valuti, v kateri ljudje ne dobivajo prihodkov, je dejal Mesec.
»Pri teh ljudeh ne gre za nikakršne špekulante. Gre preprosto za zavedene potrošnike, ki so pred krizo, ko so banke kredite v frankih ponujale kot blazno vroč kostanj, verjeli tem bankam, ki so jim hkrati tudi obljubljale, da bodo imeli kadarkoli možnost pretvorbe kreditov iz frankov v evre za stoevrski administrativni strošek. Zdaj pa so nenadoma soočeni s situacijo, ko so se jim krediti čez noč podražili za 15 odstotkov,« je povedal.
