Tiskane izdaje
Ljubljana - V nasprotju s Komisijo za preprečevanje korupcije, ki dobiva po zamenjavi vodstva vse manj prijav morebitnih kršitev, zapuščajo pa jo tudi nekateri vodilni kadri, Nacionalni preiskovalni urad (NPU), vsaj po merljivih kazalnikih, dela vse bolje.
NPU, ki ga vodi Darko Majhenič, se je vzpostavil kot delujoča institucija, ki ji je od leta 2010, ko je bil ustanovljen, uspelo pošesteriti število kaznivih, ki jih obravnava. Obsodilne sodbe v zadevi Merkur, Istrabenz, zaprti gradbeni baroni, preiskave bančnega sektorja ter preiskave korupcije v zdravstvu so le nekateri primeri, ki jih je v zadnjem času obravnaval NPU. Tako imenovanemu slovenskemu FBI je v skoraj štirih letih uspelo nekajkrat povečati tudi število osumljencev. Če so jih leta 2010 obravnavali le 61, je bilo osumljencev s področja zahtevnih kaznivih dejanj, predvsem pa gospodarske in finančne kriminalitete ter korupcije že 353. Za nekajkrat se je povečala tudi premoženjska škoda v kaznivih dejanjih, ki jih obravnava urad, to pa pomeni, da se zdaj ukvarja s kriminalom, ki je državi in ljudem povzročil največ škode. Samo letos je premoženjske škoda, ki so jo povzročili osumljenci presegla 76 milijonov evrov. Skupna škoda kaznivih dejanj, ki jih od leta 2010 preganja NPU je že skoraj dosegla pol milijarde evrov.
Gospod Majhenič, kako ste zadovoljni z delom NPU?
NPU je začel delati pred dobrimi štirimi leti. Na začetku smo bili kadrovsko omejeni: poleg v. d. direktorja in treh vodij preiskav je bilo le 25 preiskovalcev. Z leti smo se kadrovsko okrepili, veliko pozornosti pa smo namenili povezovanju različnih znanj in izkušenj, ki so jih prinesli preiskovalci. Z jasno postavljenimi prioritetami in cilji ter dobrim medinstitucionalnim sodelovanjem smo dosegli zelo dobre rezultate. Statistični kazalci potrjujejo, da je delovanje NPU zelo stabilno, saj se posamični kvantitativni kazalci spreminjajo na bolje oziroma kažejo napredek. NPU je v preboj na področju odkrivanja in preiskovanja najtežjih oblik gospodarske in korupcijske kriminalitete vložil veliko znanja in naporov, ki so začeli dajati rezultate in se odražajo tudi v pravnomočnih obtožnicah in obsodilnih sodbah.
Kakšna pa je kadrovska struktura NPU zdaj?
NPU ima od 87 sistemiziranih delovnih mest, trenutno je zasedenih 76. Vodi ga direktor, ki ima svojega pomočnika in šest vodij preiskav, vsak od teh ima določeno število preiskovalcev in analitikov, računalniško forenziko opravlja pet računalniških strokovnjakov, administrativno delo opravljajo štiri kolegice. Dve tretjini zaposlenih je iz (kriminalistične) policije, tretjina zaposlenih je od »zunaj«. To so preiskovalci, ki imajo znanja in izkušnje iz bančništva, davkov, carine, financ, trga finančnih instrumentov vrednostnih papirjev in podobno.
Tudi ugled dela policije v javnosti se je precej popravil, še posebej zaradi pregona gospodarskega kriminala. Čemu to pripisujete? Ena od razširjenih predstav v javnosti je bila tudi ta, da prej ni bilo politične volje za pregon tovrstnega kriminala.
Menim, da je bil v času gospodarske konjunkture odsoten nadzor posameznih mehanizmov, ki jih ni dovolj zanimalo, na kakšen način so poslovni subjekti dosegali zelo dobre poslovne rezultate. Očitno je, da so se posamezne odločitve vodstvenih, upravnih in nadzornih organov v podjetjih sprejemale in izvajale s podporo politike, nadzorni organi pa tudi niso bili dovolj učinkoviti. To smo zaznali šele ob nastopu krize, ko se je podpora določenih vplivov - mrež zmanjšala, krizna situacija pa je očitno vplivala tudi na razkritje različnih kaznivih dejanj in drugih nepravilnosti. Zdaj je podpore teh mrež bistveno manj, saj je tudi kapitala vedno manj. Ugotavljamo, da je bilo ravno v času konjunkture največ gospodarskih in korupcijskih kaznivih dejanj, ki so bila usmerjena v lastno okoriščanje. Ob tem opažamo zanimivo dejstvo, da je zdaj novim »akterjem« veliko težje prodreti v te mreže, saj so si vzpostavile svoje okvire in drugih ne spustijo zraven. Žal pa je naše dosedanje delo vzpodbudilo reakcije nekaterih, ki so se znašli v predkazenskih postopkih. Mislim na tiste, ki imajo politično in družbeno moč in ne morejo sprejeti dejstva o nedotakljivosti. Te reakcije se odražajo na diskreditaciji dela NPU, želijo pa tudi prikazati vpliv politike na naše delo. Takšna ravnanja so vredna vsakršne obsodbe in jih v demokratični družbi ne bi pričakovali. Poudarim naj, da je poslanstvo NPU strokovno in neodvisno delo, ne glede na aktualno družbeno in politično dogajanje.
NPU je v nekaj letih delovanja, skupaj z drugimi organi pregona, uspelo za zapahe spraviti več vidnih menedžerjev, politikov in celo tožilcev. Kako to, da med njimi še ni nikogar iz finančnega sektorja?
Bančno kriminaliteto smo začeli zelo intenzivno preiskovati leta 2011, v Hypo banki. V letu 2012 je specializirano državno tožilstvo ustanovilo dve specializirani preiskovalni skupini, v kateri poleg NPU sodelujejo tudi predstavniki drugih državnih organov. Na tem področju so predkazenski postopki izjemno zahtevni, preiskave segajo vsaj v obdobje po letu 2006. Podrobno je treba pregledati vsako kreditno mapo, ugotoviti, ali je prišlo do zlorab in namernega okoriščanja ali povzročitve škode, zbrati moramo dokaze in ugotoviti storilca. Vedeti moramo, da so za obsodbo potrebni dokazi, vse to pa zahteva delo in čas, napake niso dopustne. Nekaj kazenskih ovadb je že bilo podanih, nekatere so še v fazi sodne preiskave. Ob tem bi spomnil na rek: daljši kot je predkazenski postopek, krajši je kazenski postopek.
So zapletena kriminalna dejanja s tega področja, ki ponavadi potekajo prek nacionalnih meja, v času poostrenega nadzora policije postala še bolj sofisticirana?
Da bi se policija tudi v prihodnje lahko uspešno spopadla s sodobnimi izzivi kriminala, mora svoje delovanje prilagoditi novim okoliščinam. V zadnjih letih smo iskali in oblikovali različne pristope za uspešnejši boj in prišli do spoznanja, da so storilci zelo kreativni, saj na primer kazniva dejanja izvršujejo s pomočjo tujih fizičnih in pravnih subjektov, nezakonito pridobljen denar nakazujejo na različne račune na tuje banke in poskušajo prikriti izvor denarja, prav tako pa so dokaj hitro in intenzivno začeli izkoriščati izjemne možnosti, ki jih ponuja informacijska tehnologija. Vse to od policije terja hitro in učinkovito mednarodno sodelovanje s tujimi policijskimi in pravosodnimi organi.
Pred časom smo slišali precej kritik o slabem sodelovanju tožilstva s policijo. Kakšno je sodelovanje danes?
Pri pregonu najzahtevnejših oblik kriminala največ sodelujemo s specializiranim državnim tožilstvom in to sodelovanje je zelo dobro. Želimo si, da se tožilec čim prej vključi v policijsko preiskavo, saj je kakovostno voden predkazenski postopek, ki ga usmerja tožilec, zagotovilo za uspešen kazenski postopek. Dobro je tudi sodelovanje s preostalim delom tožilstva, pa tudi sodelovanje z uradom za preprečevanje pranja denarja, komisijo za preprečevanje korupcije, z računskim sodiščem in drugimi.
V javnosti je manj znano, da se NPU ukvarja tudi s pregonom spletnega kriminala. Kako poteka takšna preiskava in katere oblike tovrstnega kriminala so pri nas najpogostejše?
Širjenje elektronskega poslovanja finančnih institucij na spletu ter množične uporabe sodobnih bančnih poti povečuje tudi tveganje, da tudi te postanejo žrtve kibernetskih napadov in finančnih oškodovanj. Izpostavljeni so predvsem večji poslovni sistemi. Pri odkrivanju in preiskovanju spletne kriminalitete sodelujemo tudi s centrom za računalniško preiskovanje, ki deluje v okviru uprave kriminalistične policije in s policijskimi kolegi iz kriminalističnih enot na regionalni ravni. Največ je vdorov v informacijske sisteme in baze podatkov in razpečevanja nedovoljene pornografije. S širjenjem novih tehnologij se je seveda povečal obseg spletne in tudi gospodarske kriminalitete.
