Manj formalnosti pri odpuščanju za nedoločen čas

Ljubljana – Osnutek reforme trga dela, če bo po pogajanjih obveljala v tej obliki, delodajalcem prinaša tudi formalno lažje odpuščanje. Pri odpovedi zaradi poslovnih razlogov ali nesposobnosti delodajalcu tako ne bo več treba preveriti, ali delavca lahko zaposli na drugo delovno mesto, pri odpovedi pa bo lahko navedel le poenostavljeno obrazložitev.

Predlog reforme, ki ga bo ministrstvo za delo uradno predstavilo jutri, kot novost uvaja enotno pogodbo za nedoločen čas. Ta prinaša tri obdobja zaposlitve za nedoločen čas; poleg petmesečnega poskusnega obdobja zaposlitve brez varnosti, še dve obdobji, ko delavec ne bo več tako – tudi formalno – zaščiten, kot je bil doslej. V prvem obdobju, ki bi trajalo pet mesecev, bi delodajalec pogodbo lahko prekinil brez razloga. Edino, kar mora storiti, je, da zaposlenega o tem obvesti 14 dni prej.

Olajšano odpuščanje za delodajalce

Po tem obdobju sledita do dve leti, ki sta namenjeni »nadaljnjemu prilagajanju zaposlenega procesom dela pri delodajalcu«. Tudi v tem času bo mogoče lažje odpuščanje. Vsebinski razlogi za redno ali izredno odpuščanje sicer ostajajo takšni kot doslej (poslovni, krivdni, razlog nesposobnosti in nastala invalidnost), a delodajalcu pri odpuščanju ne bo treba opraviti kup formalnosti, ki pa dodatno – upravičeno ali ne – varujejo zaposlenega. V primeru odpovedi, o kateri delodajalec meni, da je zanjo kriv delavec, tako recimo delodajalcu ne bo več treba opozarjati na ponavljanje kršitve, preden delavca odpusti (več v tabeli).

Po največ dveh letih nastopi zadnje, stalno obdobje zaposlitve za nedoločen čas. V tem času delavec uživa podobno zaščito kot doslej (če ne upoštevamo nižjih odpravnin in krajših odpovednih rokov). Tudi v tem obdobju delodajalcu pri odpuščanju ne bo treba opraviti v tabeli omenjenih formalnih obveznosti, razen dveh. Za krivdno odpoved pogodbe bo delodajalec delavca moral večkrat opozoriti na kršitev delovne obveznosti. Poleg tega bo moral delodajalec delavcu pri odpovedi zaradi poslovnih razlogov ali nesposobnosti vsaj poskusiti najti drugo delovno mesto v podjetju ali ga prekvalificirati ali dokvalificirati. Iz osnutka reforme sicer ni jasno, ali bo nova pogodba veljala tudi za še po sedanji zakonodaji zaposlene za nedoločen čas, ali pa le za nove zaposlitve, potem ko bo zakon že sprejet.

Generalni sekretar sindikalne centrale Pergam pravnik Jaka Počivavšek pravi, da lažji postopki odpuščanja prinašajo veliko pasti. »To zelo rahlja varstvo zaposlenih. V prvih dveh letih bo delavec v nenehnem strahu in pod pritiskom, da ne izgubi službe.« Sprememba, da delodajalcu ni več treba opozarjati na kršitve, pa po Počivavškovem mnenju lahko povzroči številne zlorabe, saj si bodo delodajalci to razlagali, da lahko že ob manjši kršitvi delavca takoj odpustijo, to pa lahko povzroči veliko sporov. Trenutna ureditev, po kateri mora delodajalec vsaj poskusti najti novo delovno mesto za zaposlenega, ki ga odpušča, je bila po njegovem mnenju dobra. »To ni bila velika administrativna ovira, saj delodajalec k temu tako ali tako ni bil prisiljen, rešila pa je kar nekaj zaposlenih pred cesto.« Še eno past vidi v bolj poenostavljeni obrazložitvi odpovedi pogodbe, ki jo bo po novem lahko dal delodajalec. »To bo moralo ministrstvo bolje pojasniti. Iz pojasnila delodajalca, zakaj odpoveduje pogodbo, mora biti jasno vsaj dvoje: očiten razlog, zakaj je to storil, in dovolj podatkov, da delavec lahko zahteva učinkovito sodno varstvo.«

Delodajalci, ki pri reformi med drugim zahtevajo prav lažje postopke odpuščanja, so s komentarji pred petkom, ko se bodo začela pogajanja, zadržani. »Dogovorili smo se, da do takrat ne bomo veliko komentirali. Nikakor pa ne bomo privolili le v kozmetične popravke zakona, kot smo leta 2006,« pravi generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Igor Antauer.