Se bo v pol leta število vseh javnih institucij zmanjšalo za deset odstotkov?

Ljubljana – Med večjimi projekti desnosredinske koalicije je temeljita reorganizacija institucij javne uprave. Z že sprejetim zakonom o vladi bo nastalo več »superministrstev«. Po pregledu vseh institucij (organi v sestavi, vladne službe, javne agencije in skladi) pa je v koalicijski pogodbi predvideno tudi zmanjšanje njihovega števila, za najmanj deset odstotkov.

Združitev nekaterih ministrstev je le vrh ledene gore pri načrtovani reorganizaciji in racionalizaciji javne uprave. Ukinjeno ali združeno bo kar nekaj izmed številnih agencij, uradov, služb in skladov, ki so nastali v zadnjih letih.

Po naših informacijah bo agencija za javno naročanje skoraj zagotovo pridružena ministrstvu za finance, ki bo poslej pod eno streho skrbelo za skupna javna naročila. Združene in centralno vodene bodo tudi nekatere vladne službe in uradi, recimo urad za narodnosti in urad za verske skupnosti. Agencija za varnost v prometu se, denimo, seli pod streho notranjega ministrstva, služba vlade za podnebne spremembe bo po vsej verjetnosti odpravljena. Predvideno je tudi združevanje javnih zavodov na področju izobraževanja.

Proces reorganizacije bo po naših informacijah končan v treh do šestih mesecih. Ukinjanje nekaterih pristojnosti in nalog posameznih institucij za zdaj še ni določeno. Koalicija nedvomno računa, da bo z reorganizacijo zmanjšala število javnih uslužbencev, ki se počasi, a nezadržno povečuje, ni pa še odločeno, ali bo to storila z odpuščanjem ali z »naravnim« odlivom, z upokojevanjem.

Politična poteza

Dr. Bojan Bugarič, s katedre za upravno pravo ljubljanske pravne fakultete, pravi, da je, dokler ne bodo predstavili konkretnih načrtov o reorganizaciji, vse zgolj ugibanje. »Res je, da je zmanjšanje števila ministrstev po mojem mnenju posledica predvolilnih obljub. Stranke so kar tekmovale, katera bo ukinila več ministrstev,« je dejal Bugarič. To lahko pomeni varčevanje, lahko pa tudi ne, opozarja Bugarič, ki projekt za zdaj vidi le kot politično potezo. »Vsaka vlada ima pri krčenju precej proste roke, v vsakem primeru pa bodo morali nekoliko natančneje odgovoriti na vprašanja nekaterih kazenskopravnih strokovnjakov,« je še dodal Bugarič.

Združevanje zaradi združevanj?

Nekdanja ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs opozarja, da je že analiza na področju organizacijske strukture javne uprave in tudi javnih zavodov, ki so jo pripravili v njenem času, pokazala na veliko razdrobljenost ter potrebo po racionalizaciji in reorganizaciji. A v pol leta je to skoraj nemogoče urediti, meni Pavlinič Krebsova. »Jezi me, da naslednik od predhodnika ne prevzame stvari ter jih vsaj pregleda in uporabi pri svojem delu – saj vsi delamo za isto državo,« je dejala nekdanja ministrica. »Vsi si namreč želimo, da bi bila ta racionalizacija pametna, da bi ne bilo združevanja zaradi združevanj, ampak da bi to zagotovilo večjo učinkovitost, manj stroškov in dolgoročno bolj pregledno organizacijsko strukturo.«

Brez finančnih prihrankov

Temu, kar zdaj počne vlada, torej združevanju celotnih resorjev, po njenem mnenju manjka prav strokovna presoja, predvsem pa se tako težko varčuje, sploh če bosta po novem imenovana dva državna sekretarja. »Če bo imenovan en minister z dvema namestnikoma, upoštevaje dejstvi, da smo imeli zdaj razmerje ena proti ena in da je plača državnega sekretarja samo za malenkost nižja od ministrove, finančnih prihrankov tu ne bo.«

Po njenem mnenju bi bilo treba najprej združiti podporne službe na ministrstvih, in sicer centralizirati ravnanje z nepremičnih premoženjem, informatiko, kadrovsko politiko in javno naročanje. »To je prvi korak, po katerem bi na ministrstvih opravljali samo še temeljne naloge. Ko to centralizacijo narediš, pa je bistveno lažje, če ljudi ne nadomeščaš, ko gredo v pokoj ali iz javnega sektorja,« je še dejala Pavlinič Krebsova.