Manjšini sta bogastvo

Ljubljana – Dvostranski odnosi so odlični in vsestransko razviti, državi povezuje veliko skupnega, sta se ob včerajšnjem uradnem obisku strinjala italijanski predsednik Sergio Mattarella in njegov gostitelj, predsednik Borut Pahor. Manjšini sta označila za »bogastvo obeh držav«.

Pomembno vprašanje predsednikov, ki sta se tokrat srečala prvič, je bila problematika manjšin, slovenske v Italiji in italijanske v Sloveniji. Na tiskovni konferenci po dvostranskih pogovorih je Pahor poudaril vzajemno strinjanje, da manjšina »plemeniti multikulturnost obeh držav«. Glede manjšinskih statusov je rekel, da »se stvari v glavnem premikajo v pravo smer«, a terjajo tudi njuno pozornost. Predsednika lahko predvsem ustvarjata ugodnejše ozračje za lažje in hitrejše reševanje težav ene in druge narodne manjšine.

Pahor je povedal, da je italijanskega gosta seznanil s težavami, ki pestijo slovensko manjšino v Italiji in so povezane s sedanjimi ustavnimi spremembami v sosednji državi; z združevanjem bi namreč dvojezične občine izgubile vpliv. Prosil ga je, naj sprejme predstavnike krovnih manjšinskih organizacij.

Predstavniki slovenske manjšine so namreč na pogovorih s tukajšnjim predsednikom prejšnji teden ocenili, da bi lahko nepravilno izvajanje sistemskih reform ogrozilo uresničevanje dosedanjih pravic. Najbolj problematična je sprememba volilnega sistema in uveljavljanje reforme lokalne avtonomije oziroma povezovanja občin v Furlaniji - Julijski krajini.

Mattarella je v zvezi tem zagotovil, da se bo s predstavniki slovenske manjšine sešel v kratkem, medtem ko je Pahor napovedal, da bo še pred poletjem sklical posebno konferenco o problematiki italijanske manjšine. Njeni predstavniki so ga menda opozorili na nekatere njihove uzakonjene pravice, ki niso uveljavljene.

Italijanskega kolega je tudi zaprosil, naj se zavzame za objavo in popularizacijo mešane slovensko-italijanske zgodovinske komisije, ki je proučevala obdobje 1880−1956. Na izsledkih te komisije se nabira prah, italijanska oblast je raziskavo pospravila v predal. Za objavo poročila komisije in seznanjanje italijanske javnosti z dogajanjem v času fašizma se je pred obiskom Mattarelle v Sloveniji zavzel v Trstu živeči pisatelj Boris Pahor.

Sogovornika sta posebno pozornost namenila najbolj aktualnemu evropskemu vprašanju, priseljencem, ki prečkajo Sredozemlje in predstavljajo največje breme za Italijo. Mattarella je pohvalil občutljivost Slovenije in njeno sodelovanje v operaciji Mare Nostrum. Oba sta se strinjala, da krize ni konec, še več, lahko še stopnjuje. Omenila sta, da se neposredni varnostni problemi z Bližnjega vzhoda prek Egipta selijo v Libijo, ki je geografsko najbližje Evropski uniji.

Predsednik Mattarella je v kratki izjavi povzel gostiteljeve ocene o tesnih, prijateljskih odnosih in konstruktivnih pogovorih; rekel je, da s Pahorjem delita stališča glede pomembnih vprašanj, tudi glede dogajanja v evropski soseščini. Poudaril je evropsko odgovornost za dogajanje v Sredozemlju, tudi za razmere v Libiji. O zamolčanem zgodovinskem poročilu ni rekel nič.

Visoki italijanski gost se je v okviru včerajšnjega obiska srečal tudi s premierom Mirom Cerarjem in predsednikom parlamenta Milanom Brglezom. Ogledal si je razstavo Emona: mesto v imperiju, del programa je bilo še srečanje s predstavniki italijanske manjšine v Sloveniji.