Tiskane izdaje
Lenart, Ravne, Ljubljana – Poslanca Ivana Vogrina je na lenarškem okrajnem sodišču sodnica Mihela Pašek obsodila na leto dni zapora, če bi prej kot v treh letih ponovil kaznivo dejanje ali če v sedemnajstih mesecih občini Lenart ne bo vrnil 59.670,50 evra škode, ki jo je kot župan povzročil leta 2006.
Takrat je prav ob koncu svojega drugega županskega mandata v imenu občine naročil in plačal kronologijo, v kateri so bili ponatisnjeni članki o Lenartu iz tiskanih medijev v obdobju od 2004 do 2006. Knjigo so brezplačno razposlali na vse naslove lenarških gospodinjstev. Sodnica je v izreku sodbe vztrajala, da je bilo Vogrinu dokazano očitano kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja, saj je kršil 15. člen takratnega zakona o javnih naročilih in dva člena občinskega statuta. Vogrinov zagovornik, ki pravi, da je »v sodni dvorani očitno edini pravnik, ki ga je sram, da je del našega pravosodnega sistema«, je že napovedal pritožbo. Poslanec je bil po sojenju redkobeseden, a je jedrnato povedal: »Treba je veliko izgubiti, da dokončno dobiš vojno.«
Pozneje je v parlamentu na vztrajna vprašanja novinarjev vendarle odgovoril, da bo najbrž res odstopil, ko bo sodba pravnomočna, in dramatično dodal: »Potem je res vprašanje, ali je v takšni državi smiselno biti poslanec in ali je v njej sploh smiselno živeti.«
Poziv poslanskih kolegov
Če bo Ivan Vogrin res odstopil, ga bo nasledil Rober Šegula, Državljanska lista pa bo spet imela osem poslancev. Ker je Vogrin obsojen pogojno, mu sicer ne bo avtomatično prenehal mandat. To pomeni, da bo o svoji poslanski karieri še naprej odločal sam.
Toda v parlamentu očitno že izgubljajo potrpljenje zaradi vztrajanja Vogrina in tudi drugih poslancev, vpletenih v različne afere. »Po mojem trdnem prepričanju mora Ivan Vogrin takoj odstopiti. Takšna obsodba ne pomeni nič kaj dobrega za ugled DZ. Že ves mandat nam podobne stvari visijo na glavi, kar pošilja napačen znak, da v parlamentu delujejo tudi ljudje, ki niso vredni zaupanja,« je danes izjavil Jakob Presečnik, ki po Virantovem odstopu vodi državni zbor. Po njegovem mnenju velja, »če so podatki, ki jih navajajo mediji, verodostojni«, enako kot v primeru poslanke SDS Alenke Koren Gomboc. »Vsakdo, ki kandidira za funkcije, mora najprej razčistiti sam pri sebi, politične stranke pa morajo kandidirati ljudi, ki nimajo sporne preteklosti. Ko opravijo domačo nalogo, je na koncu seveda tudi odgovornost volivcev, da glas namenijo tistemu, ki je resnično vreden zaupanja,« je še dodal Presečnik.
Janša o materialnih dokazih
Vse bolj se zapleta tudi primer poslanke SDS Alenka Koren Gomboc, ki je domnevno ponaredila spričevalo o zaključnem izpitu na Srednji trgovski šoli Maribor. Pri pojasnjevanju ponarejenega spričevala je menda predložila prav tako ponarejeno priporočilo banke SKB. Poslanka se že nekaj dni izogiba medijem, njen predsednik Janša pa je danes dejal, da so v tem primeru v igri konkretni dokumenti, zato bo SDS ukrepala na temelju »materialnih dejstev«. Ta bodo pokazala, tako meni Janša, ali je bila medijska gonja upravičena ali pa je poslanka zgolj žrtev medijske diskreditacije.
Iz banke SKB so na naša vprašanja o priporočilih Alenki Koren Gomboc sporočili, da so »na podlagi pisnih zahtev pristojnih institucij tem podali vsa zahtevana pojasnila za gospo Alenko Koren, ki so se nanašala na njeno zaposlitev v SKB, d. d.«, niso pa odgovorili, ali nameravajo v zvezi z domnevnim ponaredkom bančne listine tudi sami sprožiti kakšen postopek proti poslanki. Doslej je namreč niso ovadili niti zaradi ponarejenega spričevala, kar je bil razlog, da je Koren Gombočeva morala oditi iz SKB, tožilstvo pa je takrat proti njej uvedlo in pravnomočno zaključilo kazenski postopek. Tudi v zvezi s krediti SKB, ki jih je poslanka domnevno prirejala, je bila ovadba proti njej vložena anonimno, ni pa je vložila banka.
V SDS na Koroškem zavrelo
Tomaž Rožen, župan Raven na Koroškem in član izvršilnega odbora SDS meni, da so očitki Koren Gombočevi »tako resni, da bo nanje treba odgovoriti. Po naših informacijah se to že pripravlja, pred njo bodo postavljene določene zahteve in morala bo pojasniti zadevo. Mislim, da bo šlo tudi za forenzične preiskave. Če se bo izkazalo, da gre za ponarejene listine, bodo po vseh normalnih kriterijih najbrž zahtevane posledice, ki pa so lahko zgolj vrnitev poslanskega mandata.«
Na nobenem od organov stranke niso razpravljali o aferi z listinami Koren Gombočeve, a Rožen pričakuje, da bo na februarski redni seji regijske koordinacije SDS, ki jo na Koroškem vodi prav Koren Gombočeva, najbrž govor tudi o tem. Med pripadniki koroške SDS so mnenja različna, medtem ko jo regijski strankarski funkcionarji podpirajo, pa je slišati tudi veliko kritik iz vrst članstva, ki se nanašajo na način, kako je Koren Gombočeva dosegla vodilno pozicijo v regijski stranskarski strukturi ter z vodilnih mest kljub »majhni politični kilometrini in z le malo izkušnjami« izrinila starejše kolege. To je pri njih povzročilo nemalo zamer in tudi odstopov s strankarskih funkcij.
Kot pravi nekdanji funkcionar lokalne SDS, ki ne želi biti imenovan, se je Koren Gombočeva začela vzpenjati v vrh lokalne SDS pred tremi leti, ko je stranka na hitro zamenjala vodilne v Mislinjski in Dravski dolini ter izločila veliko dolgoletnih požrtvovalnih članov. Marsikdo se z njenim načinom dela in vodenja ni strinjal, svojo avtoriteto pa je menda poskušala vzpostavljati tudi tako, da je izpostavljala sorodstveno vez z Urško Bačovnik.
