Marjan Sušelj: »Škoda je časa za prazne debate«

Marjana Sušlja, 59-letnega psihologa, zdaj direktorja območne enote ZZZS Ljubljana, ki se je v 35 letih delovne dobe dodatno izobrazil iz računalništva in vodenja, bo skupščina ZZZS jutri po vsej verjetnosti imenovala za v. d. generalnega direktorja javne zdravstvene blagajne, v katero se na leto steče 2,4 milijarde evrov. V »hiši« je že polnih 31 let. Mesto v. d. generalnega direktorja bo prevzel 15. septemBra.

Da bo Sušelj zamenjal Sama Fakina, je že potrdil upravni odbor ZZZS. Fakin, ki je na tem mestu sokrojil usodo zdravstva devet let, bo sredi septembra prevzel vodenje podjetja Thermane Laško.

Zanimivo je, da se upravni odbor ZZZS ni odločil poiskati novega generalnega direktorja tretje največje javne blagajne v državi z javnim razpisom, ampak je na izredni seji 20. julija s tajnim glasovanjem sprejel sklep, da bodo poiskali generalnega direktorja izključno med zaposlenimi. Je to zakonito? Od pravne službe ZZZS smo izvedeli, da na tem področju vlada pravna praznina: ne zakon o zavodih ne statut ZZZS ne določata, kako izbrati vršilca dolžnosti.

Zakaj so se odločili za interni razpis? smo vprašali Lučko Böhm, predsednico upravnega odbora ZZZS, sindikalistko

In kaj je napovedal novi generalni direktor Marjan Sušelj

»Za notranji razpis smo se odločili, ker javni razpis časovno ne bi bil izvedljiv in ker smo iskali osebo, ki ji je vsaj približno jasno, kaj dela generalni direktor. K prijavi smo povabili direktorje na direkciji in direktorje območnih enot, to je 14 članov kolegija. Imenovan bo najdlje za eno leto,« je odločitev pojasnila predsednica upravnega odbora Lučka Böhm. Na interni razpis sta se prijavila dva: poleg Sušlja še Tatjana Mlakar, direktorica območne enote Novo mesto. Na tajnem glasovanju je upravni odbor soglasno izbral Sušlja.

Marjan Sušelj, kaj menite o pričakovanju Lučke Böhm?

To pričakovanje gospe Lučke Böhm je dokaj skromno. Prijavil sem se, ker mi ni vseeno, kaj se dogaja vzdravstvenem zavarovanju in z zavodom. Inštitucijo sem pomagal izgraditi. Sodeloval sem pri postavitvi informacijskega sistema te hiše, ob tem spoznaval sodelovanje z izvajalci, bil sem vodja razvoja v informacijskem centru, vodja projekta kartice zdravstvenega zavarovanja, nekaj let direktor sektorja, zadnja leta vodja največje območne enote. Torej imam izkušnje z različnih ravni. Spoznal sem, kaj je možno in kaj ni možno narediti v zdravniški ambulanti. Ko si v stiku, ko greš v nadzor, je delo zdravnikov bolj razumljivo.

Dokler je bil direktor Samo Fakin, je ZZZS vodil neke vrste vojno z zdravniki. Bo zdaj vojne konec?

Vojna ni nikjer koristna, ne prinese nobenih učinkov, pač pa lahko prinese žrtve. Zdravstveno zavarovanje je tako pomembno, da akterji – ZZZS, ministrstvo, zbornice, Fides – moramo sodelovati. Če bomo sodelovali, so lahko učinki boljši, kot če se prepiramo in kažemo popolnoma po nepotrebnem mišice.

»ZZZS nima vpliva ne na prihodke ne na cene ne na izdatke v zdravstvu,« je na posvetu o menedžmentu v zdravstvu dejala svetovalka finančnega direktorja ZZZS. Kako vi doživljate vlogo ZZZS?

ZZZS ima svoje meje. To je organizacija, ki zastopa interese zavarovancev, v skupščini so delodajalci, delojemalci in vlada, tu se oblikujejo stališča. Glede prihodkov ni sporno: denarja za zdravstvo je v Sloveniji za tak obseg storitev premalo. Različne interesne skupine pa si različno predstavljajo, kako bi zadeve rešili. Sindikati želijo obdržati vse za ta obseg denarja, gospodarstvo bo reklo, nič ne bomo zvišali prispevne stopnje. Med njimi je treba najti kompromis. To so strokovni predlogi, s katerimi lahko naša inštitucija pride pred ministrstvo. Če imamo razmejitev, da smo mi strokovna inštitucija, ministrstvo pa politična in zakonodajna, lahko zelo dobro sodelujemo.

Kako bi pridobili dodatni denar?

Zakon o zdravstvenem varstvu in zavarovanju je nujno treba prenoviti. Ne samo za pridobitev dodatnih virov, prenoviti je treba tudi druge postopke, denimo vključevanje v zdravstveno zavarovanje, splošni dogovor, odločanje na arbitraži. Ti postopki so zamudni, vsako leto prepozni za izvajalce. Predlogov za povečanje virov je bilo kar nekaj, na primer poenotenje prispevne stopnje. Pomembna je tudi uvedba participacije – seveda s socialnimi korektivi. Kar nekaj vlad obljublja reorganizacijo prostovoljnega zavarovanja, a ni še jasno, kaj bo to. Vsekakor je treba poiskati dodatne denarne vire za ta obseg storitev ali pa se odločiti, kaj je manj pomembno za zavarovance in to prepustiti samoplačništvu. Nepriljubljeno, a vsega se ne bo dalo zagotoviti iz sedanjih virov

Ko pride nekdo na novo na čelo blagajne z 2,4 milijarde, se vprašamo, ali zna delati z denarjem. Vi znate, ker ste leta in leta vodili projekt razvoja in vpeljave kartice. Koliko je stal projekt

Če se prav spomnim 18 milijonov takratnih nemških mark.

V časopisnem arhivu sem prebrala, da so takrat vložili ovadbo proti vam. Kaj je bilo s to ovadbo?

Bila je grožnja z ovadbo od ponudnika, ki ni bil izbran na razpisu. Odstopil je od nje.

Prebrala sem tudi, da so vas ovadili zaposleni.

Ne, nikoli, to je bilo izmišljeno, zapisano v rumenih medijih.

Taka funkcija je precej izpostavljena grožnjam, ovadbam, medijskim napadom – vas je kaj strah?

Nikoli nisem bil na sodišču zaradi kakih službenih odločitev, nimam nobenih dolgov do nikogar. Ne vidim razloga, da bi se moral pred kom ali za kaj zagovarjati. Ali bo kdo našel kak greh, za katerega niti sam ne vem, tega ne morem preprečiti, ljudje imajo ogromno domišljije. Kot vodja sem zahteven, konzervativen pri zaposlovanju, strog, mnogi radi delajo z mano, nekateri ne, s tistimi gremo narazen. Morda se bo kdo takšen oglasil.

Bili ste tudi član zdravstvenega sveta in član sveta za informatiko pri ministrstvu. Kaj je preprečilo, da zdravstvo ni informacijsko povezano?

Zdravstvo ni tako slabo, kot včasih pišete v medijih. Imamo tudi težave, napake, anomalije, a tisto, kar zagotavljamo z denarjem, ni malo. Približno 15 let sem delal na področju informatike v zdravstvu. Včasih smo imeli prednost pred drugimi državami, zdaj je nimamo več. Mogoče je razlog razdrobljenost, saj imamo celo vrsto dobaviteljev.

V kakšnem stanju prevzemate blagajno?

Trenutno se nakazuje več odhodkov kot prihodkov. Striže za 22 milijonov. To je veliko, a glede na celoten proračun ni nepremostljivo. Nisem za računovodske čarovnije. Pomembno je, da se negativne številke ne prenašajo v prihodnje leto. Nagibam se k rešitvi, da bi primanjkljaj pokrili iz rezerv preteklih dveh let. Za paciente se ne bo nič poznalo.

Ste se prijavili le za vršilca dolžnosti ali imate bolj dolgoročne namene?

Prijavil sem se, ker mi ni vseeno. V mandatu treh, štirih mesecev bom poskušal narediti, kar se v tako kratkem času da. Za vse drugo – povečevanje prihodkov, bolj sistemsko reševanje čakalnih vrst, izboljševanje partnerskih odnosov z izvajalci – je potreben daljši čas. Če bom v prvih mesecih pokazal, da znam zadeve pripeljati naprej in bom dobil zaupanje, bom oddal prijavo na razpis. Taka hiša si zasluži stabilno vodenje, tudi zavarovanci. Škoda je časa za kazanje mišic in neproduktivne debate. Naveličan sem razlag, kaj vse se ne da narediti. Poglejmo raje, kaj lahko skupaj naredimo. Velike obljube so prijetne, a če niso realne, jih ne dajem. Če bom izbran za polni mandat, bom tisto, kar bom obljubil, delal s polno paro s pomočjo ekipe.