Tiskane izdaje
Ljubljana - Poslanci matičnega odbora so po več kot peturnem zaslišanju z desetimi glasovi za in štirimi proti potrdili kandidaturo Klavdije Markež. Ocenili so, da je bila predstavitev kandidatke za ministrico za izobraževanje, znanost in šport ustrezna.
Markeževa je v predstavitvenem nastopu poudarila, da se zavzema za dialog z vsemi deležniki in za krepitev kakovosti vzgoje in izobraževanja na vseh ravneh sistema.
V svoji predstavitvi je predstavila prioritete, ki so:
- preoblikovanje kurikula osnovnih in srednjih šol,
- zagotavljanje pogojev za krepitev profesionalnega razvoja strokovnih delavcev oziroma kariernega razvoja,
- prizadevanja za pomoč ravnateljem pri upravljanju in vodenju,
- spodbujanje bralne in drugih pismenosti,
- skrb za posebne potrebe učencev in dijakov in podporo inkluzivnem pristopu,
- uvajanje modelov vajeništva,
- učinkovitost črpanja evropskih sredstev,
- jezikovna politika in
- medresorsko povezovanje
Med prioritete je umestila tudi spremembo zakonodaje na področjih visokega šolstva in raziskovalne dejavnosti. Izpostavila je še potrebo po spreminjanju zakonodaje na dovisokošolski ravni, predvsem ZOFVI.
Dodala je še, da je posebno ponosna na svojo izobraževalno pot, saj je ob delu doštudirala in prišla do znanstvenega magisterija na Fakulteti za evropske in državne študije.
Kandidatka za ministrico je najprej odgovorila na vprašanja, ki jih je nanjo naslovil Sindikat vzgoje in izobraževanja (Sviz), nato je odgovarjala na vprašanja poslancev.
Problem 1: NPZ
Glede testov Nacionalnega preverjanja znanja (NPZ) je dejala, da bo proučila vse vidike tega problema in nato odprla razpravo z vsemi deležniki. Rezultati bodo pokazali, v katero smer ga je treba reševati. Kot je znano, učitelji zahtevajo, da se jih za pregledovanje in ocenjevanje testov NPZ dodatno plača.
Problem 2: Zakon o visokem šolstvu
Markeževa je povedala tudi, da ne bo direktno podprla nobenega od obeh predlogov zakona o visokem šolstvu. Potreben je temeljit pregled obeh, poiskati in izpostaviti je treba pozitivne vidike prvega in drugega, predvsem pa poskrbeti za ureditev financiranja, je dejala.
Problem 3: Javno in zasebno šolstvo
Javno šolstvo je treba zaščititi oziroma poskrbeti, da bo čimbolj kakovostno, zasebno šolstvo pa kandidatka vidi kot dopolnilo oziroma nadgradnjo javnega.
Trg dela po njenih besedah ne more bit ključni pokazatelj, kako prilagajati izobraževalne programe. Zasebni kapital pa, kot pravi, ne uničuje javni sektor, lahko pa ga nagradi ali pripomore k njegovemu razvoju.
Problem 4: Krčenje sredstev v znanosti
Pri vprašanjih, ki se nanaša na krčenje sredstev za raziskave, je kandidatka za ministrico poudarila, da je treba varčevati na vseh področjih, in dodala, da je raziskovanje kljub temu zelo pomembno. O krčenju sredstev za znanost je še dodala, da vidi priložnost za financiranje te dejavnosti iz kohezijskih sredstev, poleg tega pa ne gre zanemariti tega, da gospodarstvo želi vlagati v znanost.
Pri vprašanju o morebitni demokratizaciji univerze, ki ga je zastavil poslanec ZL Miha Kordiš, pa je déjala, da so univerze avtonomne inštitucije in da to avtonomnost zagovarja.
