Ljubljana - Načrt, ki smo si ga zastavili, je bil zelo ambiciozen, tudi zato, ker smo ga oblikovali v okviru predsedujočega tria z Nemčijo in Portugalsko. Slovenija se je kot zadnja na vrsti za predsedovanje morala spopasti z nekaterimi najtežjimi vprašanji, je na današnji predstavitvi dosežkov slovenskega predsedstva EU menil notranji minister Dragutin Mate. Opravljeno delo je ocenil kot uspešno.
V četrtek je Mate po predstavitvi dosežkov slovenskega predsedstva v Evropskem parlamentu prejel čestitke za izjemno dobro opravljeno delo in osebno predanost, pripombe pa so bile glede direktive o vračanju nezakonitih priseljencev v EU.
To direktivo šteje slovensko predsedstvo za enega svojih glavnih uspehov, saj je doseglo visoko stopnjo konsenza v Svetu EU in je kot prvo dobilo formalen mandat za pogajanja o njej z Evropskim parlamentom. Po napornih pogajanjih je bila 18. junija v Evropskem parlamentu potrjena v prvem branju postopka soodločanja. Nekateri sicer menijo, da bi bilo mogoče doseči več, je priznal Mate in dodal, da direktiva odseva realno stanje.
Kot dosežek predsedstva EU je minister poudaril delo pri nadaljevanju širitve schengenskega območja in določitvi nove časovnice za schengenski informacijski sistem druge generacije (SIS II), ki kot ciljni datum za izvedbo SIS II predvideva september 2009.
Na področju policije je pomemben dogovor o preoblikovanju Evropskega policijskega urada (Europol) v agencijo EU. Mate je spomnil na dokončni prenos Prümske pogodbe, ki pomeni temelj policijskega sodelovanja v EU v naslednjem desetletju, v evropski pravni red.
Slovensko predsedstvo je dalo pobudo za ustanovitev evropskega azilnega urada, ki bi zagotovil podporo in usklajeval dejavnosti posameznih držav članic na tem področju.
V zunanjih odnosih EU so bile v tem času trojke z Ukrajino, Rusijo in ZDA. V središču pozornosti so bili pogovori z ZDA o spremembah programa „visa waiver", ki omogoča krajša potovanja v ZDA brez vizumov, in o napovedani uvedbi sistema elektronske avtorizacije potovanj v ZDA (Esta). Dosežen je bil dogovor o dvotirnih pogajanjih - med državami članicami in ZDA na eni ter celotno EU in ZDA na drugi strani.
Prizadevanja Slovenije v zunanjih odnosih EU so bila usmerjena predvsem na Zahodni Balkan. Začet je bil dialog o odpravi vizumov z vsemi državami Zahodnega Balkana.
Mate je spomnil še na dobro delo slovenske policije, ki je v času predsedovanja EU opravila pomembno delo pri varovanju številnih dogodkov v Sloveniji, hkrati pa je ves čas ustrezno opravljala tudi svoje redno delo. Kot z varnostnega vidika najzahtevnejša dogodka je Mate izpostavil junijski vrh EU-ZDA in januarsko neformalno zasedanje notranjih in pravosodnih ministrov EU.
Ministrica Kucler Dolinarjeva o dosežkih predsedovanja na področju znanosti
Ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Mojca Kucler Dolinar je v predstavitvi dosežkov slovenskega predsedovanja EU na področju znanosti in raziskav kot ključni dosežek šestmesečnega obdobja na čelu EU poudarila dogovor o sedežu Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT), ki je velik politični dosežek.
Usklajevanje med interesi posameznih držav - za sedež EIT so se poleg Budimpešte, ki je sedež dobila, potegovali še Vroclav, skupaj Dunaj in Bratislava, špansko mesto Sant Cugat del Valles ter nemško mesto Jena - je bilo zelo težavno.
V prihodnje bodo pri dodeljevanju sedežev novih agencij imele prednost nove države članice, če pa bo kandidatov iz novih članic več, bodo prednost imele članice, ki sedeža kakšne od agencij EU še nimajo. To načelo je pomembno za kandidaturo Slovenije za sedež nadzornega organa evropskega sistema satelitske radionavigacije Galileo ali katerokoli od prihodnjih kandidatur Slovenije.
Začet je bil ljubljanski proces, ki je sestavljen iz vizije in upravljanja evropskega raziskovalnega prostora, je trajen prispevek slovenskega predsedstva h krepitvi evropske konkurenčnosti, k nadaljevanju njegovega izvajanja pa sta se se zavezala oba prihodnja tria predsedujočih držav.
Slovenija je uvedla tudi projekt donacij za posodobitev raziskovalne infrastrukture držav v regiji. Te donacijei so v obliki malo rabljene raziskovalne opreme ali finančnih sredstev. Podelijo se kot posebno priznanje z nagrado, poimenovano po slovenskem raketnem inženirju Hermanu Potočniku Noordungu. V začetku junija sta prvi priznanji dobila podjetje Sava in Skupni raziskovalni center (JRC).