Tiskane izdaje
Ljubljana – V sedanjem mandatu državnega zbora so bile ovadbe zaradi sumov storitve različnih kaznivih dejanj vložene proti desetim poslancem državnega zbora. Med njimi po številu izstopata dva poslanca SNS, in sicer Zmago Jelinčič Plemeniti in Srečko Prijatelj s po štirimi ovadbami, sledi pa jima predsednik SDS Janez Janša z dvema.
Vse druge so ovadili po enkrat. Obtožni predlogi so bili vloženi proti Branku Mariniču in Janši, oba SDS. Z ovadbami oziroma natančneje s tem, ali bo posamezni poslanec deležen poslanske imunitete ali ne, se najprej ukvarja mandatno-volilna komisija državnega zbora, o dokončni podelitvi oziroma nepodelitvi imunitete pa nato odloča državni zbor na plenarnem zasedanju.
Prvi, o katerega imuniteti je na začetku novembra 2008 glasoval državni zbor, je bil Matej Lahovnik, takrat poslanec Zaresa. Večina v zboru je takrat sklenila, da Lahovniku ne bo podelila poslanske imunitete v tožbi, ki jo je proti njemu vložila nekdanja predsednica uprave Palome Mateja Perger. Lahovnik se na imuniteto niti ni skliceval. Pergerjeva je Lahovnika tožila zato, ker je po njenem prepričanju v oddaji Trenja na POP TV s tem, ko je dejal, da je Pergerjeva članica NSi, namigoval, da je bila za predsednico uprave imenovana samo zaradi njene strankarske opredeljenosti in politične funkcije.
Niso se sklicevali
na imuniteto
Brez imunitete, na katero se ni skliceval, je januarja 2009 ostal poslanec SD in takratni kočevski župan Janko Veber. Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani je junija 2007 vložilo predlog zaradi kaznivega dejanja hujskanja in Vebru očitalo, da je kočevske občane pozival k protestnemu shodu in k upiranju ukrepom vladne komisije za zaščito romske skupnosti, ki je iskala lokacijo za naselitev romske družine Strojan.
Vodenje kazenskega postopka je zbor maja 2009 dovolil proti Radovanu Žerjavu, takrat poslancu SLS, zaradi šestih kaznivih dejanj obrekovanja. Žerjav, ki se na imuniteto ni skliceval, je v zvezi s kazenskim postopkom pojasnil, da je to tožba zasebnega podjetja SCT, ker je po njihovem mnenju kot minister za promet »v medijih z neresničnimi izjavami blatil SCT«.
Enako usodo je julija 2009 doživel tudi poslanec Zaresa Vili Trofenik, ki je bil obtožen kaznivega dejanja žaljive obdolžitve. Predlog za kazenski pregon proti Trofeniku je sprožil nekdanji poslanec NSi in ormoški župan Alojz Sok.
Janša, Marinič, Anderlič...
Oktobra 2010 sta brez poslanske imunitete ostala poslanca SDS Branko Marinič in Janez Janša. Zahtevo za dovoljenje za kazenski pregon proti Mariniču je posredovalo Okrožno državno tožilstvo v Kranju, ki je poslanca utemeljeno sumilo kaznivega dejanja napeljevanja h kaznivemu dejanju ponarejanj listin, osumljen pa je bil goljufanja pri izpitu iz nemškega jezika. Vrhovno tožilstvo je na Okrajno sodišče v Ljubljani v zadevi Patria vložilo obtožni predlog proti petim osebam, med njimi tudi Janezu Janši, ki ga je obtoževalo sprejemanja daril za nezakonito posredovanje. Postopek proti Janši se bo pred sodiščem začel septembra.
Decembra 2010 so poslanci dovolili nadaljevanje kazenskega postopka tudi proti poslancu LDS Antonu Anderliču, ki je bil v kazenskem postopku zaradi izdaje uradne tajnosti. Postopek proti njemu je avgusta 2007 sprožila prejšnja vlada oziroma ministrstvo za obrambo. Anderlič je na novinarski konferenci javno razkril vsebino dokumenta ministrstva, označenega s stopnjo tajnosti, in s tem protipravno razkril tajne podatke.
Poslanca SNS poglavje zase
Januarja letos je brez imunitete, na katero se ni skliceval, znova ostal Janez Janša. Zasebno tožbo proti njemu je zaradi žaljive obdolžitve, da je bil sodelavec nekdanje Udbe, vložil Franci Perčič, svetovalec predsednika države Danila Türka. Najnovejši primer pa je ovadba proti nepovezanemu poslancu Andreju Magajni. Ovadila ga je policija, potem ko je med hišno preiskavo na njegovem računalniku našla otroško pornografijo.
»Poglavje zase« sta v tem mandatu poslanca SNS Zmago Jelinčič Plemeniti, ki je brez imunitete, na katero se je skliceval le enkrat, ostal štirikrat, in Srečko Prijatelj. Jelinčič je bil ovaden zaradi razžalitve, vzbujanja sovraštva, razdora ali nestrpnosti, dvakrat žaljive obdolžitve in enkrat razžalitve. Srečko Prijatelj pa zaradi izsiljevanja, nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksploziva, napeljevanja k nedovoljenemu sprejemanju daril, napeljevanja k dajanju daril, treh poskusov izsiljevanja in razžalitve. Znano je, da nekdanji poslanec Prijatelj prestaja zaporno kazen.
Sedanji mandat po številu ovadenih poslancev odstopa od vseh dosedanjih sklicev državnega zbora, zlasti če upoštevamo, da je do uradnega izteka še več kot leto dni. V mandatu 1992–1996 je bilo ovadenih 14 poslancev, v mandatu 1992–1996 je bilo takšnih poslancev osem, v mandatnem obdobju 2000–2004 si je ovadbe »prislužilo« sedem poslancev, v mandatu 2004–2008 pa prav tako sedem. Med ovadenimi so bile v vseh dosedanjih mandatih le tri poslanke.
Na Delo.si smo v Opoldanskem vprašanju bralce vprašali, ali bi poslanci morali vrniti mandat. Bralci so nam odgovore sporočili na Facebooku, Twitterju in v komentarjih pod vprašanjem. Mateja Kožar je napisala: »Vrnitev mandata bi bilo pošteno dejanje, vsaj tistega, ki dela v imenu ljudi, in ne za svoje interese...«
