Tiskane izdaje
Ljubljana – Mediacije so se v družinskih zadevah, pri razvezi, dodelitvi in preživnini otrok ter razdelitvi skupnega premoženja, zadnja leta pokazale kot zelo učinkovite. A jih od oktobra lani večina sodišč ne izvaja več, ker so evropska sredstva zanje usahnila, nova perspektiva pa še ni odobrena.
»Zaradi težav pri zagotavljanju sredstev za financiranje pravdnih in družinskih mediacij nastajajo zamude pri dodeljevanju zadev v delo mediatorjem in sodišče do nadaljnjega strankam ne omogoča ureditve medsebojnih spornih razmerij v postopku mediacije. Sodišče bo nadaljevalo z rednim postopkom.«
Tako nekako se glasi obvestilo ljubljanskega okrožnega sodišča, ki ga je prejel marsikdo, ki je v postopku ločitve, dodelitve otrok, določitve preživnine. Po vložitvi tožbe za razvezo namreč sodišča vpletenim predlagajo rešitev zadeve z mediacijo – zakon o alternativnem reševanju sodnih sporov namreč nalaga okrajnim, okrožnim, delovnim in višjim sodiščem, da strankam obvezno omogočijo uporabo mediacije. Mnogi, ki so od lanskega oktobra privolili v to alternativno obliko reševanja sporov – ki velja za bolj prijazno, učinkovito in veliko cenejšo, bistveno pa tudi razbremeni sodišče – pa so več mesecev zaman čakali, da se kaj premakne. Ker zanje ni denarja.
Evropski vir usahnil
V družinskih mediacijah glede otrok in v delovnopravnih sporih zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi je sodišče tisto, ki krije nagrado mediatorja (17 evrov za vsake začete pol ure mediacijskega srečanja) in njegove potne stroške. Vpleteni strani morata plačati le morebitne stroške svojih odvetnikov. Po grobih izračunih bi za to moralo zadostovati od 400.000 do 450.000 evrov za vse tovrstne mediacije po vsej Sloveniji. Že leta 2012 pa se je pokazalo, da tak način financiranja ni vzdržen, saj so imela sodišča zaradi drugih sodnih zadev vse več težav pri kritju te obveznosti. Ministrstvo za pravosodje je v sodelovanju z vrhovnim sodiščem našlo rešitev v evropskih sredstvih. A se je projekt z naslovom Sodišču pridružena mediacija, ki je potekal v okviru operacije e-pravosodje, oktobra 2015 končal.
Pravosodno ministrstvo, skupaj z vrhovnim in ustavnim sodiščem, je za novo finančno perspektivo 2014–2020 pripravilo nov projekt Identifikacija in implementacija orodij za promocijo izvajanja sodišču pridružene mediacije. To je le eden od projektov v operaciji Učinkovito pravosodje, ki je sicer vredna 32 milijonov evrov. Vlogo zanjo so službi vlade za razvoj in kohezijsko politiko (SVRK) oddali maja letos. Odločbe o podpori pa še kar ni. Zakaj? Iz SVRK so nam odgovorili, da bodo odločitev lahko izdali, ko bodo za to izpolnjeni vsi pogoji – ustrezna dokumentacija. Z ministrstvom so v fazi intenzivnega usklajevanja, si pa prizadevajo, da bi bila zadeva urejena čim prej.
Niti za premostitev ni
Na ministrstvu za pravosodje so upoštevali možnost, da bo zaradi pregleda in potrjevanja res obsežne dokumentacije nastala zamuda pri odobritvi, in so zato, da se izvajanje programov ne bi prekinilo, prosili finančno ministrstvo za dodelitev dodatnega denarja, za premostitev tega obdobja. Odgovor je bil negativen, z razlago, da to, potem ko imaš projekt prijavljen, ni mogoče. Rigidnost pri pridobivanju evropskih sredstev se je pokazala še v več segmentih – prav tako ni mogoče, da bi mediatorji, ki jih je pri nas skoraj tristo, delali zdaj in račune izdajali šele po odobritvi projekta.
Na sodiščih so se potem poskušali nekako znajti, bodisi tako, da so prerazporejali denar, ki bi bil sicer namenjen drugim mediacijam (a tudi tega kmalu ni bilo več), ponekod so nekateri mediatorji delali celo pro bono, večinoma pa je nastal popoln zastoj.
Med tistimi, ki čakajo na obvestilo, da je financiranje urejeno, je ljubljansko okrožno sodišče, kjer so lani izvedli 714 mediacij, od tega jih je bilo 478 uspešno končanih.
Zgodba o uspehu
Mediacija kot način reševanja sporov se je pri nas izkazala za še posebno učinkovito v družinskih sporih. V teh je njena uspešnost kar 70-odstotna, pojasnjuje podpredsednica Društva mediatorjev Slovenije višja sodnica ljubljanskega višjega sodišča Gordana Ristin. Z mediacijo, kot prostovoljnim načinom reševanja sporov, za katerega se odločita stranki, ki sta se v sporu znašli, imajo slovenska sodišča petnajstletne izkušnje. Prednost mediacij v družinskih sporih je največja za otroke, saj se starši lahko dogovorijo o vseh spornih zadevah, tako o varstvu otrok, njihovi vzgoji, preživnini, stikih. Ko je med starši manj sporov, je njihov odnos do otroka boljši, pojasnjuje Ristinova, ki spada med tiste sodnice, ki imajo pri nas z mediacijami največ izkušenj.
V ospredju skrb za otroke
»V našem sistemu je prednost tudi ta, da staršem omogočamo tudi sočasno ureditev sporov v zvezi s skupnim premoženjem, kar je sicer civilni spor, in ne družinski. Vse to vpliva na to, da je celoten postopek osredotočen na skrb za otroka in da se lahko odnosi med starši izboljšajo. Mediator lahko opravi tudi pogovor z otrokom. Na sodišču poskušamo izvajati družinsko mediacijo tako, da sta dva mediatorja, moški in ženska, s pravnim in psihološkim znanjem,« pove Ristinova.
Gordana Ristin Foto Aleš Černivec/Delo
Prednosti mediacije so tudi v tem, da je postopek hiter in ekonomičen, v povprečju je rešen v treh mesecih, je brezplačen za stranke, saj plačajo le svoje stroške. Mediator s svojimi tehnikami poskrbi za dobro komunikacijo, in če starši želijo, se tudi odnosi lahko izboljšajo, saj so oni tisti, ki odločajo o otroku in njunih zadevah in svojih pomembnih odločitev ne prepuščajo sodišču. Ristinova navaja primer iz prakse, ko sodnik staršem predoči, da je – ker imata oba otroka rada – bolje, da odločitve o otroku ne prepuščata njemu, ki otroka sploh ne pozna. Zato je bolje, da se pogovorita in dogovorita. »Tako starši tudi obdržijo nadzor nad postopkom, med njima se izboljša razumevanje in skoraj vedno se vzpostavi empatičen odnos,« pove Ristinova.
Spreminjajoča
Prijelo se je
Brez dvoma se je mediacija v našem prostoru »prijela«, trdi višja sodnica. Čeprav sodni zaostanki kopnijo in ljudje na začetek postopka ne čakajo tako dolgo kot prej, odstotek soglasij za mediacijo ne upada. Tudi odvetniki z njo soglašajo. Tudi za državo in sodišče je postopek mediacije v ekonomskem pomenu prihranek. Za njen še večji uspeh pa bi morala vsa sodišča v državi dosledno izvajati zakon o alternativnem reševanju sodnih sporov, pravi Ristinova. Tudi občine in država bi morale zbiti zgled, da se v večjem odstotku udeležujejo mediacij. Ta je namreč pri nas poleg družinskih sporov mogoča tudi v civilnih in gospodarskih.
V vrhu Evrope
Sodišču pridružena mediacija je v Sloveniji ena najuspešnejših v Evropski uniji, poudari sogovornica. »Pozdravljam, da se o alternativnem reševanju sporov, zlasti o mediaciji, učijo študentje na pravnih in nekaterih družboslovnih fakultetah. Imamo celo magistrski študij alternativnega reševanja sporov na evropski pravni fakulteti, in to prvi v regiji in med prvimi v EU. Spori so normalni del življenja in prav je, da jih rešujemo mirno in brez nasilja. Nerešeni spori povzročajo še hujše spore, delitve med ljudmi in slabo vplivajo na kolektivno zavest ljudi.«
