Tiskane izdaje
Zagreb − Slovenski član arbitražnega sodišča Jernej Sekolec je o podrobnostih z zaupnih razprav pri predsedniku sodišča Gilbertu Guillaumeu obveščal slovensko zunanje ministrstvo, med drugim tudi o tem, da je Slovenija na morju dobila vse, kar je hotela, poroča danes Večernji list. Poudarja, da gre za mednarodni škandal. Sodniki morajo biti namreč nepristranski, lobiranje pa je strogo prepovedano.
Pusić: Če to drži, bi to drastično spremenilo postopek
Hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić je na novinarski konferenci dejala: »Če bi bilo kaj od teh navedb res, bi bilo to šokantno in bi drastično spremenilo postopek. Hrvaška je pristopila k arbitraži v dobri veri. Pravila postopka arbitražnega postopka so jasna. Nepristranskost in neodvisnost arbitražnih sodnikov sta v njem še posebej poudarjeni. V postopek smo šli z zaupanjem v mednarodne institucije in sodišča. Pričakovali smo, da se bodo teritorialna vprašanja na kopnem in morju urejala v skladu z mednarodnim pravom, nič več in nič manj. O novonastali situaciji bomo vsekakor takoj obvestili arbitražno sodišče in evropsko komisijo, ki je odigrala pomembno vlogo v postopku arbitražnega postopka. Prvi sumi o nepravilnostih so se pojavili že ob izjavi slovenskega zunanjega ministra Karla Erjavca, ki je dejal, da ima informacije, da bo odločba v korist Slovenije. O teh sumih smo obvestili arbitražno sodišče in komisijo. Sodišče je takrat odgovorilo, da ni razloga za skrb. V tem trenutku menimo, da je sum mogoče utemeljen.« Pusićeva je še dejala, da se z Erjavcem danes še ni slišala.
Večernji list objavil posnetke
Erjavec medtem pravi, da ne namerava sodelovati v manipulacijah sosednje države. »Tam je že volilna kampanja in ne želim biti predmet njihovih spinov,« je dejal Erjavec, ki je od danes na dopustu.
Popoldne so na spletni strani časnika objavili tudi tri posnetke pogovorov Sekolca in slovenske agentke Simone Drenik.
Drenikova presenečena nad izjavami v Zagrebu
Drenikova pisanje Večernjega lista in kasnejših izjav Pusićeve ne želi komentirati, je pa večkrat dejala, da je »presenečena«. Kot je dejala, je arbitražno sodišče tako slovensko kot hrvaško stran nedavno - pred slabima dvema tednoma, ko je objavilo okvirni datum razsodbe - posebej pozvalo, naj predstavniki držav ne dajejo več izjav za medije v zvezi z arbitražo. In na MZZ se tega držijo, zato danes pripravljajo pisno uradno stališče in to je vse, je poudarila.
Glede na to opozorilo sodišča je Drenikova toliko bolj »presenečena« - ne le nad samim pisanjem časnika, ampak nad »izjavami, tiskovnimi konferencami« v Zagrebu.
Poudarila je še, da ima Hrvaška - če s svojimi napovedmi misli resno - v okviru arbitraže že ves čas na voljo vse postopke za ukrepanje. »Če je to medijski spin, je pa medijski spin,« je dodala.
Sancinova: Sodeč po posnetkih Sekolec in Drenikova kršila pravila
Sodeč po posnetkih pogovorov mednarodna pravnica Vasilka Sancin ocenjuje, da so bila pravila arbitraže verjetno res kršena. Kot je dejala, je šokirana, posledice pa so lahko hude.
Kot je bila jasna Sancinova, ki je bila v preteklosti oziroma do zaključka pisne faze del slovenske odvetniške ekipe pred arbitražnim sodiščem, za nacionalnega arbitra veljajo enaka pravila kot za ostale arbitre, »absolutno je treba zagotavljati njegovo neodvisnost in nepristranskost«.
In s tega vidika so logično nedopustni kakršni koli stiki arbitra s stranko v postopku na temo konkretnega arbitražnega postopka. Nacionalni arbitri morajo biti glede tega še posebej pazljivi, saj jim je nepristranskost lažje očitati, je opozorila.
Kot je priznala, je - potem ko je že poslušala dobršen del danes objavljenih posnetkov, ki trajajo sicer skupaj dobro uro - šokirana, saj se resnično zdi, da gre za »nedovoljeno komunikacijo«.
»Profesionalni kodeks zahteva distanco«
Sprva je namreč mislila, da gre za »raco«, a zdaj vidi, da so bili to zelo vsebinski in poglobljeni pogovori, ki nikakor niso običajni, »če pa kje do njih že prihaja, so zagotovo uporabljeni vsi možni ukrepi, da se to nikoli ne izve«.
»Profesionalni kodeks zahteva distanco,« je dejala in dodala, da na primer sama, čeprav ni več del ekipe, s Sekolcem, če sta se kdaj srečala, ni nikoli govorila o teh zadevah.
Glede vseh posledic za postopek arbitraže, ki lahko sledijo, Sancinova ni danes niti želela ugibati, saj jo je vsebinskost pogovorov res presenetila.
Hrvaška lahko zahteva izločitev arbitrov
Kot je pojasnila, lahko Hrvaška zahteva izločitev arbitrov; njena odločitev je, ali zgolj Sekolca ali pa tudi ostalih. Če bi se izločilo le Sekolca, bi lahko tribunal nato končno odločitev sprejel tudi brez njega, v okrnjeni sestavi, če bi prišlo do izločitve več arbitrov, pa bi morali biti imenovani nadomestni. Arbitražni sporazum sam po sebi obstaja in je veljaven, a sicer so zadeve sedaj v veliki meri odprte, je povedala.Je pa Sancinova opozorila na še en vidik: po pravilih stalnega arbitražnega sodišča mora stranka, ki je seznanjena z nekim dejstvom, ki vzbuja sum v nepristranskost in neodvisnost arbitra, to drugi stranki in arbitražnemu tribunalu naznaniti v roku 30 dni.
Če bi torej hrvaška stran že dlje časa vedela za sporne pogovore in imela posnetke - ti so po navedbah Večernjega lista nastali že novembra lani in januarja letos - ter s tem ni seznanila ostalih strani, potem bi tudi sama kršila pravila oziroma bi se sama odpovedala pravici, da zahteva izključitev Sekolca.
Podbregar prst uperil v Hrvaško
Nekdanji direktor Sove Iztok Podbregar je ocenil, da je posnetke v medije spravila Hrvaška oz. njene obveščevalne službe, da bi v predvolilnem boju obvestila hrvaško javnost o izidu arbitraže in spodkopala postopek na sodišču.
Po oceni Podbregarja je logično, da je slovenskima predstavnikoma prisluškovala Hrvaška oz. njeni obveščevalci ter da so te posnetke spravili v javnost.
»Jasno je, da se Hrvaška že nekaj časa trudi na različne načine izpodbijati legitimnost arbitražnega postopka,« je zatrdil Podbregar, ki je sicer sedaj predavatelj na Fakulteti za varnostne vede.
»Razplamtevanje strasti strank v postopku ne bo vplivalo na odločitev«
Na pisanje hrvaškega medija se je odzval tudi evropski poslanec Ivo Vajgl, ki meni, da zgodba iz Večernjega lista, če so posnetki avtentični, govori o neodgovornem komuniciranju visokih državnih uradnikov in pooblaščencev v zadevi, ki je državni interes in v času, ko tisti, ki znajo in nimajo predsodkov kakršnekoli vrste, prisluškujejo, globalno in lokalno.
»Slovenska sobesednika sta, če je res, kar slišimo na posnetkih, prostodušno razgrnila pogajalsko strategijo in taktiko svoje države. Z vsem, kar sta povedala, je bilo sodišče že seznanjeno. Podobnih hrvaških pogovorov nasprotna stran očitno ni snemala, mogoče pa jih snema kakšna tretja stran in jih bo ob priložnosti dala na razpolago,« je zapisal Vajgl, ki je prepričan, da razplamtevanje strasti strank v postopku ne bo vplivalo na odločitev arbitražnega sodišča v Haagu. »Večernji list je le razkril del iger v ozadju in na obrobju procesa, ki bi se mu lahko izognili, če bi Slovenija in Hrvaška rešili svoje dvostranske spore pred vstopom Hrvaške v EU, za kar sem se vedno zavzemal. «
Milanović: Zaščitili bomo državne interese
Pisanje Večernjega lista je komentiral tudi hrvaški premier Zoran Milanović, ki je dejal, da sta s Pusićevo uskladila stališča, preden je stopila pred novinarje. »To je skrb zbujajoče ... Preverili bomo z metodami, ki so nam na voljo in zaščitili državne interese. Morda je šlo za kakšno napako, če ni, pa bomo znali zaščititi svoje nacionalne interese«, je dejal.
Največja hrvaška opozicijska stranka HDZ je v današnjem sporočilu za javnost izrazila zaskrbljenosti zaradi medijskih objav. Če so transkripti verodostojni, je resno ogrožena poštena in pravična rešitev spora na arbitražnem sodišču ter je potem v skladu z mednarodnim pravom potrebno obravnavati možno razveljavitev ali suspenz sporazuma, so zapisali.
Dokazi so transkripti
Sekolec naj bi o vseh zaupnih zadevah z arbitražnega sodišča telefonsko obveščal slovensko agentko na tem sodišču Simono Drenik, s katero sta nato oblikovala taktiko vplivanja na preostale sodnike, trdi zagrebški časnik in dodaja, da ima transkripte njunih pogovorov s 5. novembra 2014 in 11. januarja letos. Na slovenski strani se že pojavljajo očitki, da je Hrvaška prisluškovala sodnikom.
Sekolec naj bi novembra lani poklical Drenikovo in se pritožil, da je meja na kopnem »še odprta« ter da ni zadovoljen s potekom razprave. Kot je povedal, je menda Guillaume med premorom za kavo na eni od razprav dejal, da ni treba več toliko pritiskati, saj so »Slovenci na morju dobili vse, kar so hoteli«.
Od ustja Dragonje do meje z Italijo
Slovenski član sodišča je slovenski diplomatki še povedal, da bo razmejitvena črta v Piranskem zalivu verjetno potekala od ustja Dragonje naravnost do meje z Italijo ter da bo Slovenija dobila 75 ali 66 odstotkov Piranskega zaliva, navaja časnik. V pogovoru nista omenjala, ali gre za staro korito Dragonje ali kanal svetega Odorika.
»To je bil čas, ko sta obe strani že predstavili svoje memorandume in protimemorandume, v katerih sta izpostavili svoje zahteve in predstavili dokumente, na katerih temeljijo njune trditve. Bila je končana tudi ustna razprava, na kateri so predstavniki obeh držav pojasnili svoja stališča, in sodniki so nadaljevali zaupne pogovore in razprave z namenom, da sprejmejo končno odločitev o meji na morju in kopnem,« opozarja časnik.
Sporni odnos med Sokolcem in Drenikovo iz ministrstva
Spominja, da so glede na arbitražni sporazum med Hrvaško in Slovenijo člani arbitražnega sodišča neodvisni in nepristranski, ne glede na to, iz katere države prihajajo, njihovi pogovori pa zaupni. Sekolec in Drenikova sta nastopala enotno ter ne kot nepristranski sodnik in stranka v postopku, dodaja.
Med drugim je Sekolec Drenikovo še obvestil, da je hrvaški arbitražni sodnik Budislav Vukas vztrajal pri režimu svobodne plovbe za slovenske ladje skozi hrvaško morje do Piranskega zaliva ter da je bil glavni sodnik Guillaume navdušen nad sporazumom Drnovšek-Račan. Drenikova mu je menda naročila, naj bo osredotočen zgolj na nekaj spornih točk ob kopenski meji, kot so protipoplavni nasipi na Muri, območje vasi Brezovec in soline.
Sekolec pa ni bil tako popustljiv glede kopenske meje kot Drenikova, ki je bila zadovoljna z razmejitvijo na morju, saj je to najpomembneje za Slovenijo. Zato je slovenski sodnik od Drenikove zahteval, da mu zagotovi »strelivo«, s katerimi je hotel vplivati na sodnike tudi glede kopenske meje, poroča časnik.
Vplivanje tudi na večerji pri enem izmed haaških sodnikov
»Z Ljubljano se je dogovarjal o strategiji, kako vplivati na sodnike v primeru meje na kopnem. Zahteval je tudi, da zberejo dodatne dokumente, ki jih je predstavil kot svoje zapiske, saj ni bilo več možno dodajati novih dokazov, potem ko sta obe strani predstavili vse argumente,« navaja časnik, ki je primeru namenil kar štiri uvodne strani današnje izdaje.
Med drugim sta se manda z Drenikovo srečala tudi v Ljubljani, ko je domnevno prekopirala zahtevane dokumente na Sekolčev računalnik. Dogovorila sta se, da bo Sekolec med zasebno večerjo pri enem od sodnikov, Brunu Simmu, poskusil vplivati na ugodno rešitev za Slovenijo glede meje na kopnem, še piše časnik.
Ravnanje, kakršno je Sekolčevo, odstopa od običajnega obnašanja pri arbitraži, ki jo Hrvaška drago plačuje − za zdaj z denarjem, možno pa je, da jo bo tudi z ozemljem, poudarja Večernji list in dodaja, da navedbe o Sekolcu in Drenikovi ogrožajo celoten arbitražni postopek.
Prva ugibanja o možnih nepravilnostih pri arbitraži so se pojavila marca letos, ko se je slovenski zunanji minister Karl Erjavec skliceval na neuradne informacije in dejal, da bo Slovenija dobila izhod na odprto morje, kar bi pomenilo, da bo sodišče odločilo v prid Ljubljane, spominja časnik.
Haag: Informacije niso uhajale
Hrvaška je zahtevala, da arbitražno sodišče in slovenska stran odgovorita, ali je obstajala komunikacija med sodiščem in Slovenijo. Iz Haaga so odgovorili, da je interna preiskava pokazala, da informacije niso uhajale. »Transkripti pogovorov Sekolca in Drenikove to zanikajo,« piše časnik in spominja še, da je beograjski časnik Blic že poročal, da je Hrvaška izgubila Piranski zaliv zaradi nedovoljene komunikacije med Slovenci in sodniki.
Arbitražno sodišče je napovedalo, da bo odločitev v sporu o meji med državama objavilo decembra. Odločitev bo dokončna in obvezujoča za obe strani v postopku.
Bruselj: Arbitražni sporazum Slovenije in Hrvaške ni v pristojnosti EU
Arbitražni sporazum Slovenije in Hrvaške ne sodi med pristojnosti EU. Evropska komisija in EU nista ne neposredno ne posredno vpleteni v arbitražni proces. Evropska komisija v celoti podpira delo arbitražnega sodišča in je prepričana, da bodo pravila spoštovana, so pojasnili v komisiji v odzivu na današnje dogajanje v povezavi z arbitražo.
