Tiskane izdaje
Hotiza – Jutri se bo iztekel rok, do katerega mora vlada mednarodnemu arbitražnemu sodišču poslati memorandum, ki bo za arbitre kot strokovno gradivo, podkrepljeno s konkretnimi dokazi pri določitvi pravične meje med Slovenijo in Hrvaško. Na njegovo odločitev čakajo tako v Prekmurju kot v primorju.
Marina Žerdin iz zaselka Brezovec (domačini ga imenujejo Mirišče), ki je na hrvaškem katastrskem ozemlju na levem bregu Mure, upa, da bo arbitražno sodišče sprejelo pravično odločitev in določilo mejno črto med državama po sredini Murine struge. Boji pa se, da se to ne bo zgodilo, pri čemer spomni na dogodke na spornem ozemlju ob Muri od leta 1992 do 2006, ko so si Hrvati pravzaprav prilastili oblast nad ozemljem na levem, torej slovenskem bregu Mure.
»Če povem po pravici ... Glede na to, kaj vse so Hrvati doslej dosegli na spornem obmejnem ozemlju, nisem pretirano optimistična, da bodo mednarodni arbitri mejo med državama določili po sredini Murine struge. Zelo verjetno, tako razmišljam, bodo za zaselek Brezovec odločili, da ostane v okviru Slovenije, vprašanje pa je, kaj bodo odločili o 270 hektarih hrvaškega katastrskega ozemlja na naši strani Mure. Lastniki 98 odstotkov tega ozemlja, ki se v nekaj točkah dotika prvih hiš na Hotizi in Kapci ter državne ceste med Mursko Soboto in Lendavo, so Slovenci. Res pa je, da nam ni znano, kakšne argumente bo Slovenija posredovala arbitrom. V Ljubljani so se vsa leta ukvarjali z mejo v Piranskem zalivu, ki bi Sloveniji ohranila stik z odprtim morjem, zelo malo pa z mejo med državama na območju Mure. To smo domačini pogosto povedali pristojnim v državi. Boriti bi se bilo treba za vsak meter slovenske zemlje, saj smo majhna država,« razmišlja Marina.
Hrvati so se »udomačili«
Zakaj dvom, da arbitražno sodišče ne bo določilo pravične meje med državama na območju Mure v lendavski občini? Prebivalcem na spornem ozemlju nihče ni povedal, ne uradno ne neuradno, zakaj so se slovenski policisti leta 1992, torej le leto dni po osamosvojitvi Slovenije, umaknili z levega brega Mure globoko v notranjost na meje hrvaškega katastrskega ozemlja. S tem dejanjem se je Slovenija pravzaprav odpovedala ozemeljskemu stanju, ki je veljalo na dan njene osamosvojitve 25. junija 1991 – odpovedala se je dejstvu, poudari Marina, da mejna črta med državama teče po sredini Murine struge, vsaj do njene dokončne določitve. Potem ko so se slovenski policisti umaknili z obrežja Mure in začeli mejo hrvaškega katastrskega ozemlja varovati kot mejno črto med državama, so se začeli Hrvati na levem bregu Mure vesti, kakor da gre za njihovo državno ozemlje.
Slovenske državljane, ki so se znašli na spornem ozemlju, so hrvaški policisti praviloma odpeljali čez Muro na zaslišanje v Čakovec. Zasegli so brod, katerega lastnica je KS Hotiza, se lotili priprav na obnovo protipoplavnega nasipa med Hotizo in Kotom, kar je še posebno razburilo domačine. Zaradi vsega tega se je Slovenija s Hrvaško dogovorila, da bo obnova nasipa skupna naložba, kar se je tudi zgodilo. Navadni smrtniki pa ne vedo, zakaj je Slovenija privolila v skupno obnovo nasipa, ki stoji na slovenskem državnem ozemlju, in če še vedno velja, da je po stanju z dne 25. junij 1991 mejna črta med državama sredina struge Mure.
Hrvati so zgradili tudi most čez reko in se lotili gradnje ceste od mostu do zaselka Brezovec. Prav to je bil vzrok za najhujšega incidenta od številnih v petnajstih letih, zaradi katerega je prišla slovenske interese na ozemlju na levem bregu Mure varovat posebna policijska enota. In ne nazadnje, mejni prehod med državama so po sporazumu med vladama obeh držav zgradili Hrvati globoko v notranjost ozemlja na levem bregu Mure, čeprav je za mejno točko veljala njena struga. V pogodbi med vladama je zapisano, da mejni prehod stoji na hrvaškem katastrskem in državnem ozemlju.
Čakati ali oditi?
Marina pravi, da sta mlačnost slovenske države na eni strani in odločnost hrvaške na drugi pri obravnavi spornega obmejnega ozemlja na levem bregu Mure sosede postavile v prednost pri odločanju o dokončni mejni črti. Verjame pa, da bo arbitražno sodišče pri določanju meje upoštevalo dokazljiva dejstva. Vsi prebivalci na spornem obmejnem ozemlju, torej tudi prebivalci Brezovca, so slovenski državljani.
Otroci so vedno obiskovali slovensko šolo, kot Slovenci in slovenski državljani imajo volilno pravico v Sloveniji, z vabili so se udeležili referenduma o osamosvojitvi Slovenije. Celotna komunalna infrastruktura je bila že v času skupne države in tudi po osamosvojitvi povezana z infrastrukturo KS Hotiza, prav tako velja za elektriko ... V času skupne države so tisti, ki so načrtovali gradnjo hiše na hrvaškem katastrskem ozemlju, lahko spremembo namembnosti zemljišča in gradbeno dovoljenje dobili tudi v Lendavi, ne le v Čakovcu. Po osamosvojitvi obeh držav morajo po oba dokumenta v Čakovec.
Marina in njen mož Štefan sta zato garažo na dvorišču raje zgradila na črno. Sicer bi Hrvatom priznala suverenost njihove države nad ozemljem v Brezovcu,« pojasni Štefan. Marina dodaja, da bi lahko doma urejali tudi zadeve z zemljišči, če bi lendavska občina leta 1970 zemljiški kataster uredila po dejanskem stanju. V to so jo dobesedno silili Hrvati, vendar se tega dela ni lotila. Zato pa so bili Hrvati pri urejanju katastra zelo pedantni. Danes natančno vedo za vsako potko, drevo in seveda objekt. Prebivalci Brezovca so katastrski prispevek vedno morali plačevati Hrvatom, po osamosvojitvi Slovenije so ga prenehali plačevati, pred leti pa so ga Hrvati ukinili. Po osamosvojitvi obeh držav lahko prebivalci Brezovca prodajo zemljo izključno kupcu s hrvaškim državljanstvom.
Negotovo življenje vpliva na življenje štirih družin v Brezovcu. Hčerki družine Bogdan sta se že odselili, Marina pa je povedala, da o tem resno razmišlja tudi njun 25-letni sin. Menda tudi hčerka sosedov Lebarjev.
***
Čeprav si je slovenska politika dala toliko opravka s piransko mejo, niti tam niso kaj prida zadovoljni z njenim dosedanjim delom. Slovenski ribiči opozarjajo, da se država ni dovolj zavzemala zanje, medtem pa je Hrvaška precej agresivno uveljavljala svoje. So si pa vsi ob morju vendarle edini, da bo za vse bolje, ko bo Hrvaška v EU. Kakšna so mejna pričakovanja v primorju boste lahko na spletni strani Dela prebrali ob 12. uri.
